Cannabis

Konoplja je ena od najstarejših kultiviranih in vsestranskih uporabnih rastlin. Njeno zapuščino najdemo pri ljudstvih zmernega podnebnega pasu, ki so ji uporabljala za pridobivanje vlaken, olja za barve in razsvetljavo, seme za prehrano, iz stebel so izdelovali papir in gradbeni material, listje pa uporabljali za prehrano živali in steljo. Zaradi vrst, ki vsebujejo psihoaktivne substance, kot je THC, smo pridelavo konoplje prepovedali, toda danes vsestranskost (industrijske) konoplje znova postaja pomembna.

Konopljina uporaba je zelo raznolika, saj so jo ljudje uporabljali na tisoče različnih namenov. Uporabno je seme, iz katerega pridelujejo dragoceno olje za prehrano – slednje vsebuje kar 50 do 70 odstotkov omega 6 kislin in 15 do 25 odstotkov omega 3 maščobnih kislin, ter druge kisline, ki povečujejo imunsko odpornost in povečuje zdravljenje vnetih procesov. Uporablja se steblo, ki vsebuje vzdržljiva, dolgotrajna, vpojna, natezna in trda vlakna, uporabiti pa je mogoče tudi konopljino listje. Do leta 1850 je bilo 80 procentov vsega papirja, vrvi, goriva in olja narejeno prav iz konoplje. To je bilo še pred odkritjem premoga in nafte v poznih 1850-tih, kateremu je sledilo največje onesnaženje planeta v človeški zgodovini.

Cenjena je kot okoljevarstvena rastlina, saj sodi v skupino najhitreje rastočih rastlin ne glede na pogoje, ni je treba gnojiti in zahteva malo pesticidov in herbicidov, saj plevel preraste. Gojimo jo lahko namesto nekaterih okoljsko problematičnih rastlin, kot je bombaž, katerega vzgoja zahteva ogromne količine pesticidov (več kot 50% porabe pesticidov gre za bombaž, ki predstavlja zgolj 1% kmetijskih površin v ZDA). Ni čudno, da je nočejo lastniki nasadov bombaža, niti tovarne pesticidov.

Cenjena je tudi v kozmetični industriji, saj obnavlja naravno odpornost kože, kot gradbeni in izolacijski material, primerna pa je tudi za izdelavo plastičnih mas, lepil in barvil, pridobivanje goriva, v tekstilni industriji za izdelavo oblačil. Konopljina oblačila so danes vedno bolj pogosta, saj so močna in se ne obrabijo tako hitro. Konoplja lahko nadomesti celulozni les, ki ga uporabljamo za izdelavo papirja in  kartona, s čimer zmanjša obremenjevanja okolja. S tem, da se porabi manj kemikalij pri izdelavi, je konopljin papir veliko odpornejši in ne porumeni. Medtem ko konopljina zraste v eni sezoni, potrebuje drevo celo življenje!

Vsa plastika, bi morala biti narejena iz konopljinega olja. Ta je, v nasprotju z »navadno« plastiko, biorazgradljiva in ne škoduje okolju. Tudi pionir avtomobilske industrije, Henry Ford je naredil avtomobil, ki je bil pretežno izdelan iz plastike iz konopljinih vlaken, poganjalo pa ga je konopljino gorivo. Proces izdelovanja konopljine plastike, ne bo uničila rek, kot to počnejo DuPont in druga petrokemična podjetja. Ekologija žal ni v slovarju naftnega lobija, mi pa potrebujemo obnovljivi vir energije za rešiti planet. Dekriminalizirajmo konopljo!

Kako se je začelo?

Marihuana je NEVARNA, vendar ne človeškemu telesu in umu. Marihuana ne predstavlja grožnje ljudem - temveč naftnim gigantom, alkoholni in tobačni industriji ter številnim večjim kemičnim korporacijam. Številne velike korporacije, z velikim svežnjem dolarjev in vplivom, so prikrile resnico pred javnostjo. Združene države prikrivajo dejstvo, da je 130 let nazaj, pa vse do 4000 p.n.š., 80% naše ekonomije in do 20% zdravstva temeljilo na uporabi te neverjetne rastline.

Resnica je, da bi v primeru legalizacije marihuane, le-ta, s svojim širokim spektrom uporabe, povzročila industrijsko atomsko bombo! Podjetniki žal o tem niso nič poučeni. Elita neverjetno močnih in bogatih ljudi, je kot nič kolikokrat prej, razširila napačne in nasprotujoče si informacije o tej koristni rastlini, ki bi ob pravi uporabi uničila njihova podjetja.

Od kot izvira izraz "marihuana"? V 30 letih preteklega stoletja je bila ta beseda ustvarjena z namenom uničiti in oblatiti dobro ime, ki ga je imela konoplja v vsej svoji neverjetni zgodovini. Naj navedem nekaj primerov:

• vsi šolski učbeniki do leta 1880 so bili narejeni iz konoplje, prav tako je bilo 80% tekstila, oblek, odej ipd. do leta 1820, ko je bil uveden stroja za odstranjevanje bombaževih semen. 

• povsem legalno je bilo plačevanje dajatev s konopljo v Ameriki med leti 1631 in začetki 1800, poleg tega je bilo med 17. in 18. stoletjem ne-gojenje konoplje sankcionirano po zakonu! V Virginii, si med leti 1763-69 lahko šel v zapor, če si nasprotoval gojenju konoplje!

• do 20. stoletja je bila konoplja največji pridelek v številnih zveznih državah! Leta 1850 je bil višek proizvodnje za Kentucky, kjer so pridelali 40.000 ton konoplje. 

• najstarejše najdišče konopljinih izdelkov sega v obdobje pred 12.000 leti, leži pa na območju današnje Kitajske. Tam so našli ostanke peščenih loncev, katerih površino so krili vzorci iz konopljinih trakov.

• blago iz konoplje naj bi izdelovali že v 8. tisočletju p.n.š. 

• leta 1916 je ameriška vlada predvidevala, da bo do leta 1940 ves papir prihajal iz konoplje ter da ne bo potrebno posekati nobenega drevesa več! Študije so kazale, da bi 1 hektar konoplje zadostoval 4,1 hektarju dreves. 

• Mechanical Engineering Magazine (feb. 1938) je objavil članek z naslovom "Najprofitabilnejši in najbolj zaželeni pridelek, ki ga lahko gojite". Članek navaja, da če bi konopljo gojili z tehnologijo 20. stoletja, bi le ta postala največji agrikulturni pridelek v ZDA in drugod po svetu.

Zarota in medijska manipulacija

William Randolph Hearst in njegov Hearst Paper Manufactoring Division so bili lastniki velikih gozdnih območij. Podjetje, ki je proizvajalo papirnate izdelke iz dreves je hitro spoznalo grožnjo, ki jo prinaša konoplja in milijonske izgube na njen račun.

V igro je leta 1937 vstopilo DuPont, danes drugo največje kemično podjetje na svetu, ki je patentiral proces izdelave plastike iz nafte in premoga. Letno poročilo je pozvalo delničarje naj vlagajo v njihovo novo petrokemično divizijo. Sintetične stvari, kot so plastika, celofan, teflon, najlon idr. so bile lahko po novem izdelane iz nafte. Po prepovedi konoplje istega leta, so bila po novem vsa vlakna narejena petrokemično (t.i. najlon) – lahko si predstavljate dobičke, ki so sledili. Andrew Mellon, DuPontov veliki investitor, je postal Hooverjev finančni minister. Svojega nečaka po zakonu, Herry J. Anslinger-ja, je nemudoma postavil za vodjo Urada za narkotike in nevarne droge.

V času razvoja avtomobilske industrije, času ko je postajala nafta pomembnejša iz dneva v dan, je konoplja pri teh oblastnikih izzvala veliko ogorčenje, saj je ogrožala njihov (bodoči) milijonski imperij. Kako lahko pustimo, da se celotno ljudstvo preživlja s plodovi ene same rastline?! Konoplja daje moč zemlji in posamezniku, ki ima zemljo, nafta pa le peščici ljudi, ki jo lahko upravljajo. Glavni cilj je bila seveda centralizacija v finančnem smislu.

Začeli so uporabljati mehiški slengovski izraz "marihuana" in ga vsilili ameriški zavesti, namesto že obstoječega »konoplja« (hemp-cannabis), ki je bil v uporabi do sedaj. Ljudje se niso zavedali, da s prepovedjo "marihuane" prepoveduje tudi konopljo. Konoplja, rastlina, ki jo je človek zavestno uporabljal preko 10 tisoč let, se je bližala svojemu koncu.

Rumeni tisk, ki je vladal med poznimi 20. in 30. letih prejšnjega stoletja s Hearstovimi časopisi na čelu, je objavljal zgodbe o grozoti, ki jo prinaša v človekov vsakdan prav marihuana. Ljudje so nemudoma vsemu verjeli in marihuana je dobivala prve strani tiska. Bralci so sčasoma spoznali, da je kriva za vse – od avtomobilskih nesreč, do izprijene morale.