Ko umremo, se naša duša dvigne iz gostiteljskega telesa. Če je duša starejša in ima izkušnje iz prejšnjih življenj, nemudoma ve, da je bila osvobojena in da se vrača domov. Te napredovale duše ponavadi ne potrebujejo nikogar, da bi jih sprejel ob vhodu v duhovni svet. Vendar pa večino duš, s katerimi se ukvarjam, tik nad zemeljsko astralno ravnijo pričakajo njihove vodnice. Mlajše duše so včasih nekoliko izgubljene, zato jih vodnice pridejo iskat tudi bližje k zemeljski ravni.

Nekatere duše se odločijo, da bodo še nekaj časa ostale na kraju svoje smrti, večina pa jih želi oditi takoj. Čas je v duhovnem svetu brez pomena. Breztelesna bitja, ki želijo potolažiti žalujočega ali imajo druge razloge, da ostanejo v bližini kraja svoje smrti, ne občutijo nikakršne izgube časa. To postane za duše trenutni čas v nasprotju z linearnim časom.

Ko se duše počasi odmikajo od Zemlje, jih prične obdajati bleščeča svetloba. Nekatere za hip zagledajo sivkasto temino in zdi se jim, kot da potujejo skozi nekakšen predor ali vrata. Razlike med tema dvema pojavoma so odvisne od hitrosti odhoda duše, ta pa je zopet odvisna od izkušenj duše. Občutek vlečenja, ki prihaja od naših vodnic, je lahko nežen ali močan, odvisno od zrelosti duše in njene pripravljenosti na nenadno spremembo. Na začetnih stopnjah odhoda vse duše naletijo na "rahlo meglico", ki pa se kmalu razblini in jim odpre pogled v prostrano daljavo. To je trenutek, ko povprečna duša zagleda bližajočo se energijo v obliki duha. Ta podoba je lahko naša ljubeča sorodna duša, v večini primerov pa je to naša vodnica. Če nas pričaka naš zakonski partner ali prijatelj, ki je umrl pred nami, se naša vodnica zadržuje nekje v bližini, da bi lahko prevzela nadaljnji proces prehoda. V vseh letih mojih raziskav pa nisem niti enkrat doživel, da bi preiskovanca pričakal kakšen pomembnejši verski lik, kot je Jezus ali Buda. Ljubeče bistvo, ki nam ga oznanjajo veliki učitelji z Zemlje, se nahaja v vodnicah, ki so nam dodeljene.

Ko duše prispejo do kraja, ki ga imenujejo dom, se je njihova posvetnost že spremenila. To pomeni, da niso več človeške na način, kot si mi predstavljamo človeško bitje z določenimi čustvenimi, značajskimi in fizičnimi lastnostmi. Duše, na primer, ne žalujejo zaradi svoje nedavne telesne smrti tako, kot žalujejo njihovi bližnji. Takoj po smrti se nenadoma začnejo počutiti drugače, saj niso več omejene na začasno gostiteljsko telo z možgani in osrednjim živčnim sistemom. Res je, da so naše duše tiste, ki nas na Zemlji naredijo človeške, vendar brez teles nismo več homo sapiensi. Veličine duše, ki si jo predstavljam kot inteligentno svetlobno obliko energije, se ne da opisati.

Energija duše se je sposobna razdeliti na identične dele. Lahko živi vzporedna življenja v drugih telesih, čeprav se to dogaja manj pogosto, kot lahko o tem beremo. Vendar pa prav zaradi te sposobnosti deljenja duše, del naše svetlobne energije vedno ostane v duhovnem svetu. Tako lahko, ko se vrnete iz življenja, vidite vašo mater, čeprav je umrla pred tridesetimi leti in se znova utelesila.

Orientacijska obdobja z našimi vodnicami, preden se pridružimo naši skupini, se razlikujejo od duše do duše in od življenja do življenja posamezne duše. To je spokojen čas za posvetovanja in priložnost, da se znebimo vseh frustracij iz ravnokar zaključenega življenja. Orientacija naj bi bila nekakšen začetni sestanek, na katerem naše skrbne učiteljice-vodnice previdno prodrejo v nas in nas izprašajo.

Sestanek je lahko dolg ali kratek, odvisno od tega, kaj smo ali česar nismo izpolnili v zvezi z našo življenjsko pogodbo. Vodnica preuči tudi posebna karmična vprašanja, čeprav bodo ta podrobneje obdelana kasneje znotraj naše duhovne skupine. Če je bila duša okužena s svojim fizičnim telesom in vpletena v zla dejanja, njene energije še ne bodo takoj poslali nazaj v njeno duhovno skupino. A tudi v duhovnem svetu obstaja razlika med nenaklepnim in naklepnim zlim dejanjem, pri čemer so stopnje takih dejanj od prevare do zlonamernosti natančno ovrednotene.

Duše, ki so bile vpletene v zla dejanja, odpeljejo v posebne centre, ki jih nekateri klienti imenujejo kar "oddelki za intenzivno nego". Tu njihovo energijo preoblikujejo in ozdravijo. Take duše se potem lahko kar hitro vrnejo na Zemljo, odvisno od vrste njihovega prestopka. Lahko si celo izberejo, da bodo v naslednjem življenju same žrtve zla neke druge osebe. Če pa se hudobna dejanja duše nadaljujejo v več naslednjih življenjih in se njihova krutost še stopnjuje, to pomeni, da pri duši obstaja vzorec neprimernega vedenja. Take duše morajo kar nekaj časa, po možnosti več tisoč let, preživeti v duhovni osamljenosti. Vodilno načelo duhovnega sveta je, da mora duša svoje hudodelstvo, pa naj bo to namerno ali nenamerno, na nek način popraviti v prihodnjem življenju. To ni kazen ali pokora, ampak priložnost za karmično rast. Pekel za duše ne obstaja, razen mogoče na Zemlji.

Nekatera življenja so lahko tako naporna, da se duša v duhovni svet vrne zelo izčrpana. Kljub procesu pomlajevanja energije, ki ga začnejo naše vodnice z mešanjem svoje energije z našo, je pretok energije lahko še vedno šibak. V takih primerih duša potrebuje več počitka in ne toliko proslavljanj, zato se duša lahko odloči, da se bo pred vrnitvijo v svojo skupino najprej odpočila. Naše skupine duš so lahko zelo razposajene ali umirjene, vendar so spoštljive do tega, kar smo preživeli med utelešenjem. Prihod domov je radosten dogodek, še zlasti, če se vračamo iz fizičnega življenja, v katerem nismo imeli mnogo karmičnih stikov z našimi sorodnimi dušami. Večina preiskovancev mi pove, da jih pričakajo z objemi, smehom in veliko humorja, ki je značilnost duhovnega sveta. Nekatere resnično razposajene skupine skrbno pripravijo praznovanje za vračajočo se dušo in v tem času celo začasno odložijo vse druge dejavnosti. Eden izmed mojih klientov mi je o dobrodošlici ob prihodu domov povedal:

»Po mojem zadnjem življenju je moja skupina organizirala enkratno zabavo, kjer se je pilo, pelo in plesalo. Poskrbeli so, da je vse izgledalo kot na praznovanju v starem Rimu, z marmornatimi dvoranami, togami in vso eksotično opremo iz časov naših življenj v starem veku. Melissa (primarna sorodna duša) me je pričakala čisto pri vhodu. Poustvarila je leta, v katerih mi je ostala v najlepšem spominu, in bila je lepša kot kdaj koli prej.«

Posamezna duhovna skupina šteje od tri do petindvajset duš, povprečno pa okoli petnajst. Včasih se zgodi, da se želijo duše iz sosednjih skupkov povezati med seboj, kar velja predvsem za starejše duše, ki so se spoprijateljile v preteklih življenjih. Leta 1995 si je približno 10 milijonov ljudi v Združenih državah Amerike ogledalo televizijsko oddajo Sightings, ki jo je posnela filmska družba Paramount in je vključevala tudi izsek iz mojega dela. Tisti, ki so gledali to oddajo o življenju po smrti, se bodo verjetno spomnili klientke Colleen, ki je opisala svojo vrnitev v duhovni svet. Na razkošnem plesu v svečanih oblekah v stilu 17. stoletja jo je pričakalo več kot sto ljudi, ki so prišli proslavit njeno vrnitev. Čas in kraj, ki ju je imela Colleen tako zelo rada, sta bila razkošno uprizorjena, da bi Colleen lahko na. eleganten način začela s procesom obnavljanja.

Prihod domov lahko torej poteka na dva načina. Ali vračajočo se dušo pri vhodu pričaka nekaj duš, ki se hitro umaknejo in jo prepustijo vodnici, da jo popelje skozi nekakšno pripravljalno orientacijo, ali pa, kar je tudi bolj običajno, odbor za dobrodošlico počaka, dokler se duša dejansko ne vrne v svojo duhovno skupino. Ta skupina je lahko zbrana v razredu, na stopnicah templja ali na vrtu. Duše, ki na poti do svojega cilja potujejo mimo drugih skupkov, pogosto opazijo, da jih druge duše, s katerimi so bile povezane v preteklih življenjih, pozdravijo z nasmeškom ali jim pomahajo. Kako preiskovanec vidi svojo skupino, je odvisno od stopnje razvoja duše, čeprav so spomini na razredno ozračje vedno zelo prisotni. V duhovnem svetu je učna stopnja duše odvisna od njene razvitosti. Samo to, da se duša uteleša na Zemlji že od kamene dobe dalje, še ne pomeni, da je že veliko dosegla. Na svojih predavanjih vedno omenim klienta, ki je potreboval 4000 let preteklih življenj, da je dokončno premagal svojo ljubosumnost. Danes lahko potrdim, da nima več težav z ljubosumnostjo, vendar pa se še bori z nestrpnostjo. Nekateri učenci pač potrebujejo več časa, da se prebijejo skozi posamezne lekcije, podobno kot v razredih na Zemlji. Vendar pa moram dodati, da so vse napredovale duše starejše duše, tako glede svojega znanja kot svojih izkušenj.

V svoji prvi knjigi Potovanje duš sem duše razdelil na tri glavne skupine, na začetniške duše, vmesne duše in napredovale duše in za vsako skupino navedel primere ter razložil, da med temi kategorijami obstajajo zelo rahli odtenki v razvoju. Na splošno je duhovna skupina sestavljena iz bitij, ki so na približno enaki stopnji razvoja, čeprav ima vsako posamezno bitje svoje prednosti in pomanjkljivosti. Te lastnosti ustvarjajo ravnovesje v skupini. Duše druga drugi pomagajo pri spoznavanju pomena izkušenj, ki so jih pridobile v življenju kot tudi pri ocenjevanju načina, kako so se spoprijele z občutki in čustvi svojih gostiteljskih teles. Razčlenijo vsak vidik življenja, celo tako, da med seboj zamenjajo vloge, ki so jih imele v življenju, kar naj bi omogočilo boljše zavedanje. Ko duše dosežejo vmesno stopnjo, se začne specializacija za tista področja, na katerih so pokazale največ spretnosti.

Zelo pomemben dosežek mojih raziskovanj je tudi odkritje energijskih barv duš v duhovnem svetu. Tudi barve so odvisne od stopnje razvitosti duše. Ugotovil sem, da čista bela barva označuje mlajše duše, ko pa duša napreduje, njena energija postane gostejša in preide v oranžno, rumeno, zeleno in navsezadnje v več odtenkov modre. Poleg teh osrednjih aver obstajajo tudi subtilne mešanice barv znotraj posamezne skupine, ki odražajo značajske lastnosti posameznih duš. Ti podatki, ki sem jih zbiral dolga leta, pomenijo napredek pri spoznavanju preiskovancev, obenem pa preiskovancem pomagajo pri prepoznavanju drugih duš, ki jih vidijo okoli sebe, medtem ko so v transu.

Ker sem želel sistem še izpopolniti, sem razvoj duše razdelil na šest učnih stopenj, pri čemer 1. stopnja označuje začetniško dušo in 6. stopnja mojstrsko dušo. Za te visoko napredovale duše na 6. stopnji je značilna temna indigo barva. Nedvomno obstajajo še višje stopnje, vendar vem o njih le malo, saj mi o svojih izkušnjah poročajo le ljudje, ki se še utelešajo. Če sem čisto odkrit, mi izraz stopnja za uvrstitev duše ni najbolj po godu, saj ta oznaka zamegli raznolikost razvoja, ki ga duše lahko dosežejo na vsaki posamezni stopnji. Vendar pa je to izraz, ki ga uporabljajo moji preiskovanci, ko želijo opisati svoj položaj na lestvici znanja. Preiskovanci so zelo skromni glede svojih dosežkov. Ne glede na mojo oceno noben klient ne bo sam od sebe izjavil, da je napredovala duša. Ta skromnost pa jih mine, ko se zbudijo iz hipnoze.

V duhovnem svetu na nobeno dušo ne gledajo zviška, nobena duša ni manjvredna. Vsi smo v procesu preobrazbe v nekaj boljšega, nekaj večjega. Vsak izmed nas je sposoben na nek način prispevati k celoti ne glede na to, kako zelo se mučimo z našimi lekcijami. Če to ne bi držalo, nas že na samem začetku sploh ne bi bilo.

Glede na moje razprave o barvah in stopnjah razvoja, učilnicah, učiteljih in učencih, bi kaj lahko sklepali, da v duhovnem svetu pravzaprav vlada neka hierarhija. Po pričevanju mojih klientov pa bi bilo tako sklepanje precej napačno. Če v duhovnem svetu že obstaja kakšna hierarhija, potem je to hierarhija miselnega zavedanja. Organizacijsko oblast na Zemlji si predstavljamo tako, kot jo vidimo v bojih za oblast, v vojnah za sosednja ozemlja in v strogem izvajanju togih pravil znotraj neke strukture. V duhovnem svetu zagotovo obstaja neka struktura, ampak ta biva znotraj vzvišene matrice sočutja, harmonije, morale in kreposti, ki zdaleč presegajo to, kar ljudje počnemo na Zemlji. Na oni strani vlada sistem vrednot, kot so neizmerna dobrota, strpnost, potrpežljivost in brezpogojna ljubezen.

V Tucsonu imam dobrega prijatelja še iz gimnazijskih časov, ki je ikonoklast in je vse življenje nasprotoval oblasti. Moj prijatelj misli, da so dušam mojih klientov "oprali možgane", da bi verjeli, da imajo usodo v svojih rokah. Prepričan je, da nobena oblast - niti duhovna -ne more preživeti brez korupcije in zlorabe privilegijev. Po njegovem mnenju moje raziskave tam zgoraj odkrivajo vse preveč reda, kar mu ni najbolj po godu. Vsi moji preiskovanci menijo, da so imeli v preteklosti na voljo številne možnosti izbire in da se bo to nadaljevalo tudi v prihodnosti. Napredovanje ne pomeni pridobitve nadvlade ali prihoda na višji položaj, ampak priznanje sposobnosti. Integriteta in osebna svoboda sta prisotni na vseh ravneh življenja med življenji.

Duše želijo s svojo izbiro dokazati, da so vredne zaupanja, vloženega vanje. Napake v tem procesu so seveda pričakovane, saj je glavna gonilna sila duš doseči popolnost in združitev z Virom, ki nas je ustvaril.

Večkrat so me že vprašali, če moji klienti med seansami vidijo Vir stvaritve. V uvodu sem dejal, da sem šel po reki navzgor proti Viru le tako daleč, kolikor so me lahko povedle duše, ki se še vedno utelešajo. Napredovali preiskovanci govorijo o času združitve, ko se bodo pridružili "Najsvetejšemu", in o območju goste škrlatne svetlobe, kjer se nahaja nekakšna vsevedna navzočnost. Ne bi mogel reči, kaj vse to natančno pomeni, vem pa, da je navzočnost čutiti, ko pridemo pred naš Svet starešin. To skupino višjih bitij, ki so korak ali dva nad našimi vodnicami-učiteljicami, obiščemo enkrat ali dvakrat med življenji. Na sestankih s Svetom starešin duše zaznajo višji vir božanskega znanja, energijsko silo, ki jo imenujejo "Navzočnost".

Svet ni zbor sodnikov niti sodna dvorana, kamor duše pridejo, da bi jih zaslišali in obsodili zaradi njihovih grehov, čeprav moram priznati, da mi od časa do časa kak klient potoži, da se pred Svetom starešin počuti, kot da bi ga v šoli poslali k ravnatelju. Člani sveta se želijo z nami pogovoriti o naših napakah in o tem, kaj lahko storimo, da bi se v naslednjem življenju poboljšali.

Tu se prične tudi razmišljanje o tem, kakšno telo bi nam v našem naslednjem življenju najbolj ustrezalo. Ko se bliža čas našega ponovnega rojstva, odidemo v prostor, kjer si ogledamo različna telesa, ki bi lahko ustrezala našim ciljem. Preden se odločimo, lahko pogledamo v prihodnost in različna telesa tudi dejansko preizkusimo. Duše se prostovoljno odločijo za manj popolna telesa in bolj naporna življenja, da bi poplačale karmične dolgove ali pa obdelale različne vidike lekcije, ki jim je v preteklosti povzročala težave. Večina duš sprejme telesa, ki jim jih ponudijo v sobi za izbiro, vendar pa lahko duša ponudbo zavrne in ponovno utelešenje celo preloži. Duša sme tudi zaprositi, da bi za nekaj časa odpotovala na kak drug fizični planet. Če sprejmemo novo nalogo, nas pošljejo v pripravljalni razred, kjer nas opozorijo na določene kažipote in ključe, ki se bodo pojavili v življenju, še zlasti v tistih trenutkih, ko bo v naše življenje vstopila primarna sorodna duša.

Ko pride čas za našo vrnitev na Zemljo, se začasno poslovimo od naših prijateljev, ki nas pospremijo do vkrcališča za pot na Zemljo. Duše se svojim dodeljenim gostiteljem pridružijo v maternici, nekako po tretjem mesecu nosečnosti, ko so možgani že dovolj razviti, da lahko začnejo delati z njimi. V tem obdobju duše lahko še vedno razmišljajo kot nesmrtne duše, obenem pa se že privajajo na delovanje možganov in alter ega svojega gostitelja. Po rojstvu nastopi amnezijska blokada spomina, nesmrtni značaj duše se spoji z začasnim človeškim umom in oblikujejo se značajske poteze nove osebnosti.

Pri prodiranju do duš uporabljam sistematičen pristop. Za kliente na začetnih stopnjah hipnotične regresije imam izdelano zaporedje vaj, s katerimi naj bi jim izostril spomin na preteklost in jih pripravil na to, da bodo natančno analizirali podobe življenja v duhovnem svetu. Po običajnem uvodnem intervjuju kliente ponavadi zelo hitro hipnotiziram. Skrivnost mojega dela je poglabljanje. Dolga leta izkušenj so mi namreč prinesla spoznanje, da za to, da bi dosegel superzavestno stanje duše, alfa stanje hipnoze ne zadostuje, ampak moram preiskovanca popeljati v globlja, "theta" območja.

Kar se tiče metodologije, lahko tudi vso uro porabim za upodabljanje gozdov ali obal in za vračanje preiskovanca v njegova otroška leta. Preiskovancu zastavljam podrobna vprašanja o takih stvareh, kot so pohištvo, ki so ga imeli doma, ko je bil star dvanajst let, njegovo najljubše oblačilo pri desetih letih, najljubša igračka pri sedmih letih in njegovi prvi spomini med tretjim in drugim letom. Nato ga popeljem v materin trebuh, kjer mu postavim dodatna vprašanja, zatem pa še v najbližje preteklo življenje. Do takrat, bo se klient prebije skozi svojo smrt v tem zadnjem življenju in prispe do vhoda v duhovni svet, je moj most že zgrajen. Nepretrgano poglabljanje hipnoze preiskovanca oddaljuje od zemeljskega okolja, vendar pa je kljub temu sposoben podrobno odgovarjati na intenzivna vprašanja o svojem duhovnem življenju. To traja nadaljnji dve uri.

Ko se preiskovanci prebudijo iz transa, v katerem so se vrnili domov, njihov obraz prekriva izraz spoštovanja, bi je veliko globlje, kot če bi doživeli neposredno regresijo v preteklo življenje. Nek klient mi je povedal: "Lastnosti duha so tabo raznolike in zapletene, da jih nisem sposoben ustrezno opisati." Mnogo mojih bivših klientov mi piše o tem, kako je pogled na njihovo nesmrtnost spremenil njihovo življenje. Tu je primer takega pisma.

Ko sem spoznal svojo pravo identiteto, sem doživel nepopisno radost in občutek svobode. Najbolj presenetljivo je to, da sem jo pravzaprav poznal že ves čas. To, da sem videl svoje nepristranske učiteljice, me je za večno navdihnilo z nekim žarom. Takrat sem spoznal, da je edina resnično pomembna stvar na tem svetu, tako živimo in kakšen je naš odnos do drugih ljudi. Zdaj si ne samo mislim, ampak vem, zakaj sem tu in kam bom šel po smrti. 

Ugotovitve v knjigi, bi vsebuje sedeminšestdeset primerov in številne citate, podajam kot poročevalec in glasnik. Pred vsakim predavanjem slušateljem razložim, da so to, kar bom povedal, moje resnice o duhovnem življenju in da do resnice vodijo mnoge poti.

Moje resnice izhajajo iz kopičenja velike modrosti, bi so mi jo po koščkih prinašali številni ljudje, bi so me počastili s tem, da so bili moji klienti. Če boste v knjigi naleteli na izjave, bi nasprotujejo vašim prepričanjem, veri ali osebni filozofiji, upoštevajte samo tisto, kar vam ustreza, ostalo pa zavrzite.

Dr. Michael Duff Newton,

povzetek knjige Potovanje duš

Več o temi:

• Duša dvojčica (forum)
  
• Reinkarnacija (forum)
• M. Newton: Usoda duš (povzetek druge knjige)   

Komentarji (9)

zrimac said:

... Dr. Michael Newton je priznani hipnoterapevt in član Ameriškega svetovalnega združenja. V svoji zasebni hipnoterapevtski praksi se posveča prilagajanju vedenja in pomaga ljudem dosegati njihov višji duhovni jaz. Z razvojem svojega lastnega načina regresije je odkril, da lahko kliente popelje prek doživetij iz preteklih življenj do pomembnejšega obstoja duše med življenji. Če koga onstranstvo in reinkarnacija podrobneje zanima (z znanstvenega stališča), bi priporočal tako njegovo prvo knjigo Potovanje duš, kot tudi nadaljevanje Usoda duš.

27. februar 2007

indigo.child said:

... Torej boš dodal še 'nadaljevanje', Usodo Duš?

27. februar 2007

zrimac said:

... Usoda duš je samo nadgradnja prve knjige: dodatne informacije, spoznanja, podrobnejši pogled onstranstva (meni je bilo zelo zanimivo poglavje o prostem času v onstranstvu oz. raznih igrah, ki jih tam poznajo ) ipd. Ta članek je samo informativnega značaja kako poteka reinkarnacija... Ne vem, če bi se spuščal v podrobnosti... če te zanima tematika, pol je najboljše če si knjigi kar prebereš, saj niso težavne. Večina knjige je tako samo transkripcija dvogovora med Newtonom in pacienti, ki odgovarjajo kako poteka življenje v onstranstvu.

27. februar 2007

haribol said:

... Nekje sem napisal: duhovni svet(prava nebesa) - nematerialni svet, najvišja transcedentalna raven, kjer je Krsna potem dolgo nič materijalni svet - vsebuje tri ravni nebesa(materijalna nebesa) ali raj - višja astralna raven (polbogovi, angeli) vice - srednja astralna raven, tudi materialni planeti pekel - najnižja astralna raven Vse to, kar opisuje ta članek spada nekje pod vice. Je pa zanimnivo, če se lahko pod hipnozo vrneš nazaj v čas pred rojstvom. Prabhupada je nekje zapisal, da naprimer človek gara na tem svetu in si na ta način nabere nekaj energije. Potem, ko zapusti telo nekaj časa uživa na astralni ravni in potem se mora vrniti nazaj na zemljo v telo. Čeprav je to v vicah urejeno na dokaj lep način, tako ima oseba občutek, da gre na zemljo prostovoljno. To je le del astralnega sveta. Pavo življenje se začne onkraj materije. Tukaj je kot duša opisano astralno telo. Večkrat sem že poudaril, da je potrebno paziti pri besedi "duša", ker ta beseda lahko pomeni marsikaj.

28. februar 2007

LittleSoul said:

... Haribol, priporočam ti, da prebereš te dve knjigi. Vem da ti bosti všeč. Podobno opisujeta duhovni sveta kot Bhagavat Gita. Men sta te dve knjigci res kul.

02. marec 2007

indigo.child said:

... Ma neki mi ne gre u račun. Sem malce preletela knjigo Usoda Duš, pa men se ne zdi nič posebnega, okrito povedano. Samo opisuje primere, ko je hipnotiziral folkec, in da svoj komentar in sklepanja nanje. Mislim, nič interesantnega, vse po enem in istem kopitu... Btw..Duše z rumeno in belo karmo (čist une ta svetle)..Kaj ni z njimi tako, da napr., če je taka avra okol človeka pomeni, da je na nižji ravni? Mislim, da je mentalno žival, ker oač nima nekega duhovnega znanja bi temu lahko rekli. Ma, ah, sej en znam povedat...=S U glavnem.......Se Potovanje Duš sploh razlikuje od Usode Duš?!

27. marec 2007

zrimac said:

... Point itak ni samo hipnoza, temveč pričevanje oseb, ki so pod hipnozo - živi opisi onstranstva. Usoda duš pa je nadaljevanje te knjige, dodatne podrobnosti, razlage, spoznanja ipd.

28. marec 2007

Indigo said:

... Jaz sem bila čarovnica v enem prejšnjih življenj, sem se ukvarjala s črno magijo! Buuuuu! Pa ni bilo tako! To mi je neka bioenergetičarka solila pamet, ker sem se ji zlagala, da ne verjamem v duhove, in da duhovi itak ne morejo nič, koza pa je bla usa zgrožena nad mojo t.i. nevednostjo. Kera budala, majkemi, pa ni ugotovila, da jo sam u glavo jebem, pa neki ful na energije občutljiva... Sleparka na kubik, haha bo taka meni pamet solila...lol... jaz sem bla v prejšnejm življenju...oz. v enem prejšnjih življenj 100% kaka svečenica! zdej pa nisem šur, ali sem bla v atlantidi ali v egiptu..to moram še ugotovit! ker mam tak filing, da sem bla neki posebnega!! (pa sej sem še zmeri! problemi?! upam, da ne!)

25. april 2007

*pia* said:

... indigo:hahaha ne me zezat tud jaz sem bila v prejšnem življenju štriga

06. julij 2009 | url

Ime

Email

Internetna stran

Komentar

zmanjšaj | povečaj

Dodaj komentar