Nekatera življenja so lahko tako naporna, da se duša v duhovni svet vrne zelo izčrpana. Kljub procesu pomlajevanja energije, ki ga začnejo naše vodnice z mešanjem svoje energije z našo, je pretok energije lahko še vedno šibak. V takih primerih duša potrebuje več počitka in ne toliko proslavljanj, zato se duša lahko odloči, da se bo pred vrnitvijo v svojo skupino najprej odpočila. Naše skupine duš so lahko zelo razposajene ali umirjene, vendar so spoštljive do tega, kar smo preživeli med utelešenjem. Prihod domov je radosten dogodek, še zlasti, če se vračamo iz fizičnega življenja, v katerem nismo imeli mnogo karmičnih stikov z našimi sorodnimi dušami. Večina preiskovancev mi pove, da jih pričakajo z objemi, smehom in veliko humorja, ki je značilnost duhovnega sveta. Nekatere resnično razposajene skupine skrbno pripravijo praznovanje za vračajočo se dušo in v tem času celo začasno odložijo vse druge dejavnosti. Eden izmed mojih klientov mi je o dobrodošlici ob prihodu domov povedal:

»Po mojem zadnjem življenju je moja skupina organizirala enkratno zabavo, kjer se je pilo, pelo in plesalo. Poskrbeli so, da je vse izgledalo kot na praznovanju v starem Rimu, z marmornatimi dvoranami, togami in vso eksotično opremo iz časov naših življenj v starem veku. Melissa (primarna sorodna duša) me je pričakala čisto pri vhodu. Poustvarila je leta, v katerih mi je ostala v najlepšem spominu, in bila je lepša kot kdaj koli prej.«

Posamezna duhovna skupina šteje od tri do petindvajset duš, povprečno pa okoli petnajst. Včasih se zgodi, da se želijo duše iz sosednjih skupkov povezati med seboj, kar velja predvsem za starejše duše, ki so se spoprijateljile v preteklih življenjih. Leta 1995 si je približno 10 milijonov ljudi v Združenih državah Amerike ogledalo televizijsko oddajo Sightings, ki jo je posnela filmska družba Paramount in je vključevala tudi izsek iz mojega dela. Tisti, ki so gledali to oddajo o življenju po smrti, se bodo verjetno spomnili klientke Colleen, ki je opisala svojo vrnitev v duhovni svet. Na razkošnem plesu v svečanih oblekah v stilu 17. stoletja jo je pričakalo več kot sto ljudi, ki so prišli proslavit njeno vrnitev. Čas in kraj, ki ju je imela Colleen tako zelo rada, sta bila razkošno uprizorjena, da bi Colleen lahko na. eleganten način začela s procesom obnavljanja.

Prihod domov lahko torej poteka na dva načina. Ali vračajočo se dušo pri vhodu pričaka nekaj duš, ki se hitro umaknejo in jo prepustijo vodnici, da jo popelje skozi nekakšno pripravljalno orientacijo, ali pa, kar je tudi bolj običajno, odbor za dobrodošlico počaka, dokler se duša dejansko ne vrne v svojo duhovno skupino. Ta skupina je lahko zbrana v razredu, na stopnicah templja ali na vrtu. Duše, ki na poti do svojega cilja potujejo mimo drugih skupkov, pogosto opazijo, da jih druge duše, s katerimi so bile povezane v preteklih življenjih, pozdravijo z nasmeškom ali jim pomahajo. Kako preiskovanec vidi svojo skupino, je odvisno od stopnje razvoja duše, čeprav so spomini na razredno ozračje vedno zelo prisotni. V duhovnem svetu je učna stopnja duše odvisna od njene razvitosti. Samo to, da se duša uteleša na Zemlji že od kamene dobe dalje, še ne pomeni, da je že veliko dosegla. Na svojih predavanjih vedno omenim klienta, ki je potreboval 4000 let preteklih življenj, da je dokončno premagal svojo ljubosumnost. Danes lahko potrdim, da nima več težav z ljubosumnostjo, vendar pa se še bori z nestrpnostjo. Nekateri učenci pač potrebujejo več časa, da se prebijejo skozi posamezne lekcije, podobno kot v razredih na Zemlji. Vendar pa moram dodati, da so vse napredovale duše starejše duše, tako glede svojega znanja kot svojih izkušenj.

V svoji prvi knjigi Potovanje duš sem duše razdelil na tri glavne skupine, na začetniške duše, vmesne duše in napredovale duše in za vsako skupino navedel primere ter razložil, da med temi kategorijami obstajajo zelo rahli odtenki v razvoju. Na splošno je duhovna skupina sestavljena iz bitij, ki so na približno enaki stopnji razvoja, čeprav ima vsako posamezno bitje svoje prednosti in pomanjkljivosti. Te lastnosti ustvarjajo ravnovesje v skupini. Duše druga drugi pomagajo pri spoznavanju pomena izkušenj, ki so jih pridobile v življenju kot tudi pri ocenjevanju načina, kako so se spoprijele z občutki in čustvi svojih gostiteljskih teles. Razčlenijo vsak vidik življenja, celo tako, da med seboj zamenjajo vloge, ki so jih imele v življenju, kar naj bi omogočilo boljše zavedanje. Ko duše dosežejo vmesno stopnjo, se začne specializacija za tista področja, na katerih so pokazale največ spretnosti.

Zelo pomemben dosežek mojih raziskovanj je tudi odkritje energijskih barv duš v duhovnem svetu. Tudi barve so odvisne od stopnje razvitosti duše. Ugotovil sem, da čista bela barva označuje mlajše duše, ko pa duša napreduje, njena energija postane gostejša in preide v oranžno, rumeno, zeleno in navsezadnje v več odtenkov modre. Poleg teh osrednjih aver obstajajo tudi subtilne mešanice barv znotraj posamezne skupine, ki odražajo značajske lastnosti posameznih duš. Ti podatki, ki sem jih zbiral dolga leta, pomenijo napredek pri spoznavanju preiskovancev, obenem pa preiskovancem pomagajo pri prepoznavanju drugih duš, ki jih vidijo okoli sebe, medtem ko so v transu.

Ker sem želel sistem še izpopolniti, sem razvoj duše razdelil na šest učnih stopenj, pri čemer 1. stopnja označuje začetniško dušo in 6. stopnja mojstrsko dušo. Za te visoko napredovale duše na 6. stopnji je značilna temna indigo barva. Nedvomno obstajajo še višje stopnje, vendar vem o njih le malo, saj mi o svojih izkušnjah poročajo le ljudje, ki se še utelešajo. Če sem čisto odkrit, mi izraz stopnja za uvrstitev duše ni najbolj po godu, saj ta oznaka zamegli raznolikost razvoja, ki ga duše lahko dosežejo na vsaki posamezni stopnji. Vendar pa je to izraz, ki ga uporabljajo moji preiskovanci, ko želijo opisati svoj položaj na lestvici znanja. Preiskovanci so zelo skromni glede svojih dosežkov. Ne glede na mojo oceno noben klient ne bo sam od sebe izjavil, da je napredovala duša. Ta skromnost pa jih mine, ko se zbudijo iz hipnoze.