Neverjetna Teslova vitalnost
Tesla je trdil, da bo živel 140 let in se je skrbno pripravljal na prihodnost, toda prometna nesreča, ki ga je zadela leta 1939, je pustila hude telesne poškodbe za človeka njegovih let in te so mu drastično skrajšale življenje. Spoznal je skrivnost dolgega življenja in zelo pazil na prehrano. Mnogi biologi in fiziologi so ga kot osemdeset letnika spraševali, kako živi, da je še vedno videti kot mladenič. Zmeraj je izčrpno odgovoril: »Na človeško telo gledam kot na stroj... in ne dopustim, da bi v njem nastala kaka motnja... zato skrbim za uravnavanje delovanja svojega stroja po znanstvenih načelih in zakonih planeta, na katerem živimo... meso jem samo dva do trikrat na leto. Na mišljenje zelo ugodno vpliva hoja... poleg tega se vsak dan kopam in telovadim v kopalnici. Spim samo dve uri na dan, toda, ko spim, spim trdno, umetniško, ker spanje je umetnost, tako kot globoko dihanje, ki se ga je treba naučiti... Mislim, da spolno življenje ovira umsko delo...«.

Odkritja
Tesla imajo mnogi za največjega izumitelja vseh časov, in sicer za to, ker je v resnici izumil veliko več, kot si mislimo. Dela tega velikana znanosti so si namreč prepogosto prisvajali drugi bodisi zato ker se mu kakega izuma ni zdelo smiselno patentirati, saj je bil ta le eden od manjkajočih delov, ki ga je potreboval za določanje celotnega projekta, bodisi ker večino svojih briljantnih in skoraj znanstveno-fantastičnih zamisli in načrtov zaradi pomanjkanja denarja ni nikoli dokončal.

Naj naštejemo samo nekaj pomembnih navadnih odkritij, katerih neposredni ali posredni najpomembnejši stvarnik je bil, ter nato preidemo k tistim nenavadnim, zaradi katerih so ga nekateri imenovali tudi izumitelj za tretje tisočletje. Odkril je izmenični tok. Izumil radio, vendar se mu je zadeva zdela tako samoumevna in normalna, da izuma ni patentiral. To je v svojem imenu storil Marconi, njegov asistent. Rentgenske žarke je odkril že leto pred W. K. Rontgenom, neonsko svetlobo pa uporabljal kar štirideset let pred njenim industrijskim odkritjem. Veliko naprav, ki jih uporabljamo danes, temelji na njegovih raziskovanjih in patentih: mikrovalovna pečica, radar, sistem daljinskega upravljanja, transformatorji, brezžični prenos energije, superprevodnost, elektroterapija, detektor laži, hladilnik, svetlobni učinki, aparat za pridobivanje ozona, laser, avtomatsko upravljanje sistemov, roboti, navigacijski sistem, poceni atomske ročne ure, neprebojni energijski zid idr. Zadnji patent je dobil za letalo, ki je bilo mišljeno tudi kot helikopter. Na njegovih delih pa še vedno temelji veliko sodobnega znanstvenega raziskovanja in kar nekaj zamisli, ki so jih v tistem času imeli za nemogoče, danes uporabljajo ali pa jih še razvijajo. Zanimivo je, da so bili raziskovalci sodobne računalniške opreme v drugi polovici 20. stoletja, ko so želeli priglasiti patente s tega področja, večkrat presenečeni ob ugotovitvi, da je Tesla veliko izumov že priglasil

Leta 1933 je Tesla povedal: »Nameravam fotografirati misli. Leta 1893 sem se med raziskavami prepričal, da lahko neka podoba, izoblikovana v mislih, refleksno oblikuje tudi podobo na mrežnici to pa bi bilo mogoče razbrati z ustrezno napravo. Tako sem razvil tudi zamisel o televiziji. Umetna mrežnica bi sprejela sliko videnega objekta, optični živec in druga mrežnica pa bi sliko reproducirala. Obe mrežnici bi bili podobni šahovnicama, optični živec pa bi bil ozemljen.« Več podatkov ni izdal.

Neprebojni energetski zid in žarki smrti
Tesla je večkrat govoril o stroju, ki bi lahko v vojni ustvaril neprebojni energijski zid okoli vse države, ki ga ne bi moglo prav nič prebiti. V tridesetih letih je objavil odkritje strašnega orožja žarkov smrti in t. i. Teslov ščit. Ko je postal nemški napad na Jugoslavijo neogiben, je Tesla svojemu mlajšem sorodniku Savi Kosanoviću v telegramu med drugim zapisal: »Potrebnih bo devet central: štiri v Srbiji, dve na Hrvaškem in dve v Sloveniji. Vsaka bi morala imeti 200kW, da bi se domovina zavarovala pred vsakršnim napadom.« Tesla je umrl, preden je izdal skrivnost teh velikih iznajdb. Domnevajo, da je napisal mnogo več o teh in podobnih iznajdbah, kot so sprva mislili in da vsi njegovi zapiski niso prispeli v muzej v Beograd. Menijo, da sta tedanji največji sili nekatere zamisli pripeljali do konca, z mnogimi pa se še ukvarjata. Spomnimo se samo prizadevanja ZDA o postavitvi zračnega ščita. Charles Hausler, ki je skrbel za Teslove golobe, je nekoč dejal: »Ob neki priložnosti mi je pokazal veliko škatlo, ki je stala v sobi, in rekel, naj bom zelo pazljiv in ne prijemam ničesar, ker je notri nekaj, kar lahko uniči letalo v zraku…«