Potem pa so stvari začele spreminjati. Otrok je bil zelo nenavaden. Po pol leta je Kaspar znal že dokaj dobro govoriti, začel je risati... Bil je natančen, izjemno čist, najprikladneje oblečen, vse v njegovi sobi je bilo urejeno. Imel je izjemen spomin, ki ga niso opazili še pri nobenem drugem otroku, zapomnil si je vse, kar je kdorkoli rekel, vedel za oblačila, ki so jih nosili ta ali oni dan ... A tu se njegova čudežnost še ni končala. Ni bil le zelo lep otrok, imel je tudi izjemne telepatske sposobnosti. Vedel je kaj so drugi mislili, kdo je oseba za njegovim hrbtom ali 100 metrov stran, kaj počne; bil je milo, ljubeče bitje, da ga je vsak, ki ga je srečal, moral vzljubiti. Postal je znan kot »čudežni otrok Evrope«, in ljudje so prihajali od vsepovsod, da bi ga videli.

Pri sedemnajstih je začel pisati svoj prvi življenjepis (po vsemi tem, ko še pri petnajstih ni znal niti govoriti niti pisati ali kaj prida drugega). Prostozidarji Veličastnega Orienta so uvideli, da je otrokova moč prevelika in da bo potreboval morda le še kratek čas, da ugotovi, kdo v resnici je in končno vendarle prišel do svojega naslova. In tako je eden njihovih pripadnikov, lord Stanhope, vstopil v življenje Kasparja Hauserja. Stanhope ga je odvedel od njegovih krušnih staršev do učitelja Meyerja v Ansbahu, ki je bil z njim izjemno krut. Tam so ga učili lagati in zlobno govoriti o drugih ljudeh...

A Kaspar je še vedno vznemirjal Illuminate, in tako so ga 17. oktobra 1829 poskušali prvič umoriti na »čist« način, tako, da bi mu prerezali vrat: to je še eden od obrednih načinov umora, ki ga uporabljajo prostozidarji, in so ga prevzeli od Židov.

A napadalec mu ni prerezal vratu, temveč mu je porezal čelo, najbrž ker je v temi slabo videl. Kasparjeva reakcija naslednji dan je bila odpuščanje za napadalca. Niti jezen ni bil nanj.

14. decembra 1833 pa so bili prostozidarji uspešni. Kasparja so trikrat zabodli z nožem, medtem ko se je sprehajal po poljih, umrl je tri dni pozneje, na večer sedemnajstega.

A najpomembnejši dogodek se je zgodil na njegovi smrtni postelji ko je Kaspar odpustil svojemu morilcu, tako kot je Jezus na križu, odpustil svojim morilcem (pravzaprav isti skupini ljudi).

Kasparjeva naloga je bila, da bi združil Evropo v miru, da bi omogočil drugačni »nov svetovni red«, red ljubezni in spoštovanja.

Tako so bili Iluminati V izpolnjevanju svojega načrta še enkrat več uspešni, a le na izgled. Kar se je zgodilo s Jezusovo smrtjo, se je ponovilo ob smrti Kasparja Hauserja, in vplivalo na ves svet, čeprav se morda na prvi pogled ne zdi tako.

Komentarji (6)

zrimac said:

... Tokrat je na vrsti zgodba o "čudežnem otroku Evrope". Uživajte

02. december 2006

indigo.child said:

... ma booooogiiiii Kaspar...

02. december 2006

Stigmata666 said:

... Zanimivo.

08. januar 2007

Andariel said:

... Ja, to je to... spet rasistična nestrpnost nad židi. Packi vi. Ubogi židi

08. april 2007

Jahbulon said:

... Malce zmešana in izjemo zanimiva zgodba!

03. januar 2008

nekdo said:

... Avtor ne le, da nima pojma o krščanstvu in jezusu temveč navaja absurdne teorije kot dejstva (iluminati, črno plemstvo..). Kaspar Hauserja ni ubil nihče ampak se je sam..po teoriji naj bi želel vzbuditi zanimanje javnosti zanj ampak se je pregloboko usekal...

11. marec 2008

Ime

Email

Internetna stran

Komentar

zmanjšaj | povečaj

Dodaj komentar