Zgodilo se je 14. decembra 1833. Kaspar se je opotekel v hišo, v kateri je stanoval, za sabo je puščal dolgo krvavo sled. Pozneje je orožniku pripovedoval, da se mu je približal neznanec in ga povabil v park, kjer naj bi ga bil nekdo čakal, ker bi se rad pogovoril z njim. Upal je, da bo izvedel kaj o sebi, in je sledil moškemu na sestanek. Tam ga je čakal temnolas tujec z brki, nikoli prej ga ni videl. »Si Kaspar Hauser?« ga je vprašal. Pritrdil je in neznanec mu je izročil torbico. V trenutku, ko jo je prijel, je Kaspar začutil vbod v prsi. Več se ni spominjal. Ni vedel, kako se je vrnil v hišo, kdo sta bila moška, ki sta ga iz nje zvabila. Čez tri dni je umrl in pustil zgodbo o sebi za vse zavito v temo. Je govoril resnico? So ga ranili – ali se je ranil sam? Je bil to umor ali samomor? V parku je policija našla črno torbico, v njej pa listek, na katerem je pisalo, da je Kaspar poznal človeka, ki ga je zabodel. Prišel ga je iskat iz dežele … sledile so čačke, ki jih ni bilo mogoče prebrati in razumeti. Prejšnji skrivnosti se je pridružila še ena. Kdo je dejansko bil? Veliko je bilo mnenj, ogromno preiskav opravljenih, toliko napisanega, da se je polica v münchenskem uradu šibila pod devetiinštiridesetimi zajetnimi spisi.

Mnogo uglednih bavarskih družin so sumničili vpletenosti v času, ko je bil nenehno v ječi. Nekateri so menili, da je bil nezakonski sin bogate mladenke, ki pa je bila obljubljena v zakon drugemu. Drugi so domnevali, da je s svojim izginotjem prepustil bajno nasledstvo bratu dvojčku. V tajnih spisih so celo namigovali, da je bil sin Napoleona, ki so ga živega zakopali v nekem gradu. Namigovanja so bila tako vztrajna, da je leta 1875 interveniral sam cesar Viljem I. in objavil v tisku do takrat skrivane dokumente, ki so pričali o smrti badenskega princa, ki je umrl takoj po rojstvu, 16. oktobra 1812.

Ni jih bilo malo, ki so preprosto verjeli, da je bil neki norec ali pač bolnik, skrivnosten prevarant. Še vedno si dajo veliko opraviti z njim, v zadnjem času so vse pogostejše domneve, da je bil poslan na Zemljo z nekega planeta. O njem je napisanih veliko knjig, romanov, dram, tudi film so posneli. A še nihče ni odgovoril na vprašanje, kdo je bil Kaspar Hauser. V ansabškem parku, kjer so ga, kakor je sam trdil, zabodli, piše na majhnem spomeniku: Hic occultus occulto occisus est, Tu je neznanec izšel iz neznanca.