Prejšnji režim, če bi bil speljan demokratično, s tem ne mislim kavbojskega sistema, bi bili verjetno sanjska država. Tako pa.... smo ratali kavbojska dežela, kjer se krade kot indijancem.

fora je v tem, da so krizo najbolj napihnili pri nas ravno mediji, ki so skrajno trdno komunisticni.

sicer pa je komunizem le prehodno obdobje, cas klanja, ustrahovanja, dokler se spet ne pojavi neko privatno, kapitalisticno misljenje... no, kmalu se nam obeta komunisticna slovenija in mnozicni poboji in fojbe stevilka 2.

"Vendar je bil prostor v nekdanji Jugoslaviji takšen, da se je dalo razvijati nedogmatski marksizem že takrat, in to smo tudi počeli. Tisto, kar smo počeli mi, je po svoje podobno temu, kar je počel protestantizem, ki je namesto nauka, cerkvenega učiteljstva, vzel vir sam. Mi smo se že takrat obrnili k Marxu in tradiciji, ki je temeljila na Marxu, ne pa na uradne ideologe, ki so podajali domnevno pravo razumevanje Marxa. Uradni ideologi so bili zato, da ne bi Marxa kdo narobe razumel."

»Brž ko je proces preobrazbe dovolj globoko in široko razkrojil staro družbo, brž ko so se delavci preobrazili v proletarce, njihovi delovni pogoji pa v kapital, brž ko stoji kapitalistični produkcijski način na lastnih nogah, dobi nadaljnje podružbljanje dela in nadaljnja preobrazba zemlje in drugih produkcijskih sredstev ... novo formo. Tisti, ki ga je treba zdaj razlastiti, ni več delavec ..., marveč kapitalist, ki izkorišča veliko delavcev ... Ta ekspropriacija poteka z igro imanentnih zakonov kapitalistične produkcije same, s centralizacijo kapitalov. Vsak posamezen kapitalist pobije mnogo drugih ... Medtem ko se nenehno zmanjšuje število kapitalističnih magnatov, narašča množica bede, zatiranja, zasužnjevanja, degeneracije, izkoriščanja, pa tudi odpora delavskega razreda, ki je vedno številnejši in ki ga šola, združuje in organizira sam mehanizem kapitalističnega produkcijskega procesa. Kapitalistični monopol postane okov za produkcijski način, ki se je razcvetel skupaj z njim in pod njim. Centralizacija produkcijskih sredstev in podružbljanje dela dosežeta točko, ko ne moreta več prenašati kapitalistične lupine. Lupina se razbije. Kapitalistični privatni lastnini bije zadnja ura. «

Se bliža konec kapitalizmu?

»Ne sprašujte se, kaj bi naredil Jezus, ampak kaj bi naredil Žižek, « je rekel Bruno Bosteels, ko je poudaril, da se je treba vrniti h komunizmu in da se je treba odreči levici, to pa zato, ker levičarji med komunisti že od nekdaj sejejo le zmedo - le sektašijo, intrigirajo in minirajo boj. Levičarstvo je le otroška bolezen. »Dobro je, da jo preboliš, ko si še majhen. « Levičarstvo je pač fafaško in moteno, nagnjeno k neodločnosti, kompromisom, iskanju konsenza in parlamentarizmu. »Komunizem je vojna proti parlamentu, ki je povsem depolitiziran in ki ne omogoča več nobene politične inventivnosti, « je rekel Alessandro Russo, Negri pa je dodal, da je komunizem tudi vojna proti državi, kajti prav država je tista, ki organizira kapital in ki obenem preprečuje, da bi to, kar smo ustvarili skupaj, res postalo naše, skupno dobro. Državi je treba postaviti nemogoče zahteve, toda hej, če nimate ideje, kaj naj bi zamenjalo državo, potem nikar ne zamenjajte države, je rekel Badiou, s čimer je prikimal Žižku, ki dvomi, da se bo neoliberalni kapitalizem odrekel močni državi: če hoče zaščititi rentništvo in privatno lastnino, potrebuje prav avtoritarno, diktatorsko državo. Kapitalizem ne potrebuje več demokracije. Prav obratno: demokracija je za kapitalizem le še ovira. Pomeni, da se ne smemo vrniti niti k neoliberalizmu niti k levičarstvu niti k socializmu. Socializma ne moremo več razumeti kot »nižje stopnje « komunizma, ampak kot njegovega tekmeca. »Prihodnost bo komunistična ali socialistična. «

Druga pomembna razlika je pa v tem. Kapital je proizvodno sredstvo - zaradi tega je izraz, kot ga uporabljaš - da bi podtaknil Chicago boysem neke zlobne namene - svoboda kapitala, nesmisel.

Utopija je neuresničljiva, ker ljudje pač nismo taki, da bi ustrezali kakršni koli ideologiji idealnega sveta.

Ključna razlika med različnimi sistemi pa je v svobodi posameznika. Kapitalizem omogoča največjo možno svobodo posameznika in tudi odgovornost za svoje početje. Komunizem je nasprotje tega.

Ker je tudi kapitalizem človekov proizvod, ni brez pomanjkljivosti - ampak boljšega sistema ni. Krize so bile in bodo. Alternativa krizam vsakih toliko let je, konstantna kriza, ki smo jo imeli v komunizmu.

Pa še nekaj dejstev o kapitalizmu:

Po zaslugi globalnega kapitalizma in globalnega svobodnega trga je na svetu manj revščine, kot je je kdaj koli bilo.

Tudi, če pogledamo razvoj človeštva pred kapitalizmom in v času kapitalizma. Npr. Veliko Britanijo (Amerika je imela še večje uspehe). Od razsvetljenstva naprej, ko se je kapitalizem začel, je v 100 letih drastično padla smrtnost otrok, mladih. Drastično se je zmanjšala revščina in drastično je upadlo otroško delo.

Kriza bo minila tako kot so minile vse prejšnje krize.

In če ne bi bilo podjetnikov, tudi delovnih mest ne bi bilo.

da se ga držijo kot kurba postelje in mislijo da
ne morejo brez njega

Vsak ima svojo glavo in vsak posebej naj bi vedel, kaj je zanj prav in kaj ne ter to tudi storil - tudi državniki. Recept je univerzalen - organizacije kot je država, lahko komot razpadejo, politiki naj gredo v kmečko avtonomijo skupaj z vsemi drugimi; če bi državniki v tej smeri lahko kaj naredili, bi lahko kvečjemu razglasili to idejo in pomagali organizirati osamosvajanje slehernemu posamezniku - ko bi bil projekt končan, lahko država razpade; ko otroci odrastejo in gre vsak na svoje, mamice več ne potrebujejo; če so zablodili po mestih, jih pameten oče opozori in jih pripelje nazaj na deželo - država je naša mamica, naš očka. Kar malo sramotno se mi torej zdi, da bi se odrasel človek še naprej zanašal na veliko mamico in očkota namesto da se opre na svojo pamet in roke. Dobro vemo, da so državniki velike lenobe in da je država (najprej kralji, carji itd) nastala zaradi tega, da so lenobe lahko lepo živele na račun ogromno izkoriščanih kmetov - država je torej totalno nasprotje in sovražnik avtonomije, država nujno zahteva soodvisnost, kajti neodvisnih ni mogoče izkoriščati.