Skupina piramid v Gizi

Že na začetku proučevanja so na podlagi arheoloških najdb opazili, da so bile prve ugotovljene civilizacije že zelo razvite, kot da se ne bi bile razvijale postopno do visoke kulturne ravni. Zato nekateri domnevajo, da so v razvoj teh civilizacij najbrž posegla zunajzemeljska bitja in ga pospešila, drugi pa, da so se znane davne kulture razvijale po zaslugi dediščine še starejših neznanih civilizacij.
Čeprav možnosti stika z zunajzemeljskimi civilizacijami ne kaže zanemariti, pa je morda vseeno bolj smiselna domneva, da je zgodovina človeka in sveta, kakršno poznamo, le odsev neke veliko starejše zgodovine, časov, v katerih so razumna človeška bitja ustvarila civilizacije, o katerih danes ne vemo nič. To bi pojasnilo nenadni pojav že razvitih kultur: sumerske, indijske ali egipčanske. Prav egipčanska je je najznačilnejši zgled tega.

DRUGAČNI POGLEDI NA STARI EGIPT

Stari Egipt nam je zapustil več najdb kot katera koli druga davna kultura in velja za najbolj proučenega. Vendar poleg ugotovitev in domnev klasičnih egiptologov obstajajo tudi drugačni pogledi na stari Egipt, in sicer po zaslugi arheologov in antropologov, ki niso sledili ustaljenim domnevam; zato se počasi porajajo obrisi velikega mozaika, ki bi lahko korenito spremenil naše vedenje o zgodovini starega Egipta. Vrsto takšnih drobcev o porajajočem se mozaiku navaja Edvard F. Malkovski v svoji knjigi Pred faraoni - skrivnostna predzgodovina Egipta (Before the Pharaons - Egypt's Misterious Prehistory), objavljeni leta 2006.
Eden od pomembnih kamenčkov nastajajočega novega mozaika egipčanske preteklosti je tudi znana sfinga ob egipčanskih piramidah v Gizi pri Kairu. Ta velikanski kip leva s človeškim obrazom je eden največjih kipov, kar so jih naredile človeške roke. Dolga je 73 in visoka 20 metrov, gleda na vzhod in je povezana z Veliko piramido. Ob njej je pravokotni jarek, tako imenovani jarek sfinge, tako da sta samo zgornji del telesa in glava nad površjem planote, na kateri je kip. In prav ta jarek, izkopan v kamnu, je razkril nove skrivnosti, povezane s kipom.

Prevladuje domneva, da je sfinga nastala približno v istem času kot piramide v Gizi. Klasični egiptologi menijo, da so jih sredi tretjega tisočletja pred našim štetjem zgradili trije faroni iz IV. dinastije starega kraljestva, ded, sin in vnuk. Največjo naj bi bil zgradil faraon Kufu, bolj znan kot Keops, manjšo njegov sin Khaf-Ra, bolj znan kot Kefren, in najmanjšo Kefrenov sin Smenkare, znan kot Mikerin. Večina arheologov meni, da je sfingo dal postaviti Kefren. Toda v sedemdesetih letih 20. stoletja je ameriški neodvisni egiptolog John Anthony West opozoril na kontroverznosti glede starosti sfinge. Zgodbo je pravzaprav začel Rene Schwaller de Lubicz (1887-1961), ezoterik in tudi neodvisni egiptolog, človek, ki je podal izvirno podobo starega Egipta, zlasti njegove religije, filozofije, simbolike in umetnosti, drugačno, kot jo razlaga klasična egiptologija. Proučeval je izvirne egipčanske papiruse, nekatere je prevedel prav on, in v njih zasledil zapis, da je kip sfinge poškodovala voda.

OD KOD SLEDI VODE V PUŠČAVI, KJER JE SFINGA

West se je obrnil na dr. Roberta Schocha, uveljavljenega profesorja geologije na bostonski univerzi. Čeprav je Schoch o tem dvomil, je kot znanstvenik odprtega duha odšel leta 1991 z Westom v Egipt. Opravil je zelo natančne meritve in raziskave z najsodobnejšimi napravami in postopki. Geolog je na sfingi in zidovih jarka okoli nje odkril sledove dveh vrst erozije, vetra in vode - sledovi vetra pa so bili nad sledovi vode. Odkril je tudi, da zidovi okoli sfinge niso nastali v istem času kakor sfinga; najprej so bili narejene zidovi in sprednji del sfinge, zadnji del sfinge, ki sega v okoliške skale, pa so izklesali verjetno pozneje, v Kefrenovem času. Schoch je menil, da je zadnji del kipa nastal okoli leta 2500, sprednji pa med letoma 5000 in 7000 pred našim štetjem, morda celo prej. Klimatologi namreč domnevajo, da je zadnje deževno obdobje v dolini Nila trajalo od 10000 do 5000 let pred našim štetjem, zato je morala sfinga nastati prav tedaj.

Britanski geolog David Coxill je po raziskavah, opravljenih leta 1997, ugotovil, da na grobnicah in drugih spomenikih starega kraljestva, ki so nastali v tretjem tisočletju pred našim štetjem ni najti sledov erozije vode. Na sfingi pa poznejša erozija vetra ni izbrisala sledov erozije vode zato, ker je sfingo vsakih nekaj let zasul puščavski pesek, ki so ga nanesli peščeni viharji. Sfingo je torej večino časa varoval pesek in zato so se poškodbe, nastale zaradi vode, tudi ohranile.

VELIKO STAREJŠA KULTURA

Poglobljena proučevanja so premaknila nastanek sfinge še dlje v preteklost. Nekaj znamenj kaže, da je na tem območju obstajala kultura, veliko starejša od nam znane egipčanske, in da je egipčanska kultura verjetno podedovala njeno znanje in dosežke, vendar so se ti sčasoma izgubili.
Med takšnimi znamenji zbuja posebno pozornost izredna prefinjenost egipčanske kulture že na samem začetku njene znane zgodovine, ob združevanju Zgornjega in Spodnjega Egipta okoli leta 3100 pred našim štetjem. Naslednjih 3000 let je bil Egipt najnaprednejša kultura, kar jih je ustvarilo človeštvo. Zato West meni, da so bili tisti Egipčani, ki so zgradili piramide, dediči dobrin in znanja prejšnje, še starejše kulture. To mnenje potrjujejo tudi številni artefakti - granitne vaze in posodje iz različnega kamna, datirano okoli leta 3000 pred našim štetjem. Obdelane so namreč tako, da jih ne bi mogli tako obdelati niti z zdajšnjim najsodobnejšim orodjem. Izpopolnjena obdelava kamna, kakršna je na primer rotacijska izdelava kamnitega posodja, ki jo zasledimo že na samem začetku znane egipčanske zgodovine, je že takšna spretnost, ki zahteva dolgo tradicijo, in je neverjetno, da bi bila taka kar takoj.

SPRETNOSTI IN ZNANJE SO SE IZGUBILI

Tudi novejša proučevanja piramid v Gizi kažejo na vpliv kulture, veliko naprednejše od tiste, ki je obstajala med večino znane zgodovine dinastičnega Egipta. Vse ohranjene piramide v Egiptu so postavljene blizu Nilove delte, po uradnem mnenju med tretjo in četrto dinastijo, pozneje pa jih niso gradili. Kaže, da se so se spretnosti in znanje izgubili. Posebne pozornosti so vredni kipi iz četrte in pete dinastije s tridimenzionalnimi očmi, ki »spremljajo« mimoidočega opazovalca in mu zrejo naravnost v oči, ne glede na to, iz katerega zornega kota jih opazuje. V poznejšem obdobju takšnih kipov ni bilo več. Narejeni so bili z zelo izpopolnjeno tehnologijo brušenja leč iz kremena. Čeprav so optiki ob koncu devetdesetih let minulega stoletja odkrili skrivnost teh oči in naredili replike, pa so te veliko slabše kakovosti kakor izvirniki. Takšna tehnologija se je morala v starem Egipu izpopolnjevati zelo dolgo, že opisane oči pa so stare več kot 4500 let.

V KAMNU VKLESANI DOKAZI

Po splošnem prepričanju uradnih egiptologov sta bila baker in bron edini kovini, ki so ju uporabljali ob uradni graditvi piramid, toda sodobni tehnologi trdijo, da granita ni mogoče obdelovati z bakrenim in bronastim orodjem, še manj pa kamnite bloke, iz katerih so piramide. S takšnim orodjem bi granit kvečjemu opraskali. Nekateri granitni sarkofagi pa so obdelani tako natančno, daje kaj takega še danes težko doseči, na primer poravnati spodnje površje pokrova z robom sarkofaga na neverjetnih 0,00127 milimetrov. Zato so prav v kamnu vklesani dokazi, da je na egipčanskih tleh obstajala pred staroegipčansko kulturo, ki jo poznamo danes, še razvitejša civilizacija.

Keopsova piramida s svingo v ospredju

Posebna zgodba pa so še zmeraj ne dovolj znani prepričljivi dokazi Christopherja Dunna iz Illinoisa, specialista za tehnike graditve in proizvodnje, da so Veliko piramido med drugim uporabljali tudi kot električno centralo. Na podlagi briljantne analize, ki temelji na natančnem raziskovanju notranjosti Keopsove piramide in je trajala dve desetletji, Christopher Dunn v svoji knjigi Giza Power plant objavlja dokaze, da je bila ta zgradba velikanski resonator. Proizvajala je tok, za vir energije pa uporabljala Zemljine tektonske vibracije. Pri tem procesu so uporabljali principe piezoelektričnega učinka, akustične resonance, elektromagnetnega sevanja, mikrovalov in zapletene kemične procese, celo znanje atomske fizike.

Če dodamo k temu še ne dovolj znana odkritja francoskega fizika Jacquesa Ravatina in njegove skupine o sevanju oblik, ki kažejo, da so bile piramide zaradi svoje oblike svojevrstni generatorji in transformatorji energije, ki so omogočali doseganje višjih stanj zavesti in komunikacijo z drugimi razsežnostmi vesolja, se poraja slika neke civilizacije, veliko naprednejše od tiste, ki jo klasični egiptologi pripisujejo starim Egipčanom.

Z Ravatinovimi izsledki se ujemajo teorije ezoterikov, po katerih je bila kraljeva soba v Veliki piramidi kraj in orodje duhovne posvetitve. V edinem predmetu, ki je v njej, sarkofagu iz črnega granita, je osredotočena piramidina energija. Zato je iniciant po določenem času prebitem v sarkofagu, doživel prebujanje duhovne zavesti in vstopil med razsvetljene.

IZJEMNO ZNANJE

Da bi sliko zaokrožili, se spomnimo tudi na bolj znane izsledke raziskovanja egipčanskih piramid, zlasti Keopsove, večina jih je že objavljena v klasični knjigi Petra Tompkinsa Skrivnosti Velike piramide (Secrets of the Great Piramide), ki je izšla leta 1971.

Splošno znana trditev uradnih egiptologov, da so piramide grobnice faraonov, ni z ničimer dokazana. V nobeni piramidi niso našli mumij in tudi druge najdbe ne kažejo, da bi bile to grobnice. Vse doslej ni ugotovljeno, kako so lahko z vseh štirih strani obdelali na tisoče blokov Keopsove piramide, težkih od tone do 15 ton, še manj pa, kako so jih lahko dvigali celo do 150 metrov visoko in natančno vstavljali. Prav tako ni znano, kako so v prostoru v piramidi, kjer je lahko le nekaj ljudi, dvigali in natančno nameščali kamnite klade, težke 50 in več ton, in kako so zmogli natančno obdelati kamnite bloke ter jih umeščati drugega v drugega, da mednje ni mogoče potisniti niti britvice, spojeni pa so brez veziva.

Ni dvoma, da je Velika piramida zgrajena s fantastičnim geografskim, matematičnim in astronomskim znanjem. Na primer: strani Keopsove piramide se ujemajo s stranmi neba z natančnostjo 99,9 odstotka, osončene in osenčene stranice natančno označujejo dneve solsticijev in ekvinocijev, zgradba pa je tudi sončna ura; število pi, ki je izračunano na več decimalk, je večkratno upoštevano v piramidinih razmerjih tisočletja pred Arhimedovim odkritjem tega števila. Odprtine v stranicah piramide, za katere so dolgo menili, da so namenjene prezračevanju, so natančno usmerjene k ozvezdju Oriona, razpored treh velikih piramid pa zvesto ponazarja položaj treh poglavitnih zvezd tega ozvezdja. Nekateri proučevalci dokazujejo, da so v razmerjih piramide upoštevane tudi številne astronomske veličine, kot so oddaljenost Zemlje od Sonca in prostornina našega planeta.

Kamen Palermo

Posebno zanimivo je, da o »Egiptu pred Egiptom« govore tudi nekateri pisni viri, ki se nanašajo na preddinastično obdobje (5500-3100 pred našim štetjem), o katerem pa uradna egiptologija skoraj ne ve nič. Manj znana zgodovina Egipta se začenja pred združenjem Zgornjega in Spodnjega Egipta okoli leta 3100 pred našim štetjem, v času faraona Mena (Narmera), za katerega uradni egiptologi menijo, da je bil prvi vladar prve dinastije. Toda obstajajo egipčanski papirusi, ki se nanašajo na egipčansko zgodovino skoraj pred 40 000 leti. Že leta 1822 so v Tebah odkrili papirus, imenovan Turinov popis kraljev, ki izvira iz 19. dinastije in vsebuje verjetno še veliko starejšo ustno izročilo, v katerem je dolg seznam »bogov in polbogov«, ki so vladah pred Menom.

Leta 1900 je utemeljitelj egiptologije Sir Flinders Petrie odkril tako imenovani kamen Palermo, za katerega je ugotovljeno, da izvira iz časa združevanja Egipta. Na tem kosu bazalta so vklesana imena dinastij in kraljev iz dolgega obdobja pred združitvijo in se večinoma ujemajo z imeni egipčanskih bogov Ozirisa, Seta in Horusa. Toda uradni egiptologi so te dokumente preprosto uvrstili med mitološke, ker se njihova vsebina ni ujemala z obstoječo sliko.

Kamen Palermo in podobni zapisi kažejo na staro ustno izročilo, ki se je prenašalo tisočletja, neodvisni egiptolog Stephen Mehler pa trdi, da je to ohranjeno še danes. V svoji knjigi Ozirisova dežela (The Land of Osiris) navaja to izročilo, kot ga je prejel od egipčanskega »varuha modrosti« Abdel-El-Hakima Awyana. Njegovo pričevanje seveda ni znanstveni dokaz v strogom pomenu besede, toda v sklopu omenjenih dokazov, s katerimi se večinoma ujema, vsekakor zasluži temeljito obravnavo.

EGIPČANSKI »VARUH MODROSTI«

Awyan živi v Kairu in je zelo izobražen. Na univerzi v Kairu je diplomiral iz arheologije in egiptologije. Zase pravi, da je varuh modrosti in ezoterične ustne tradicije, ki sega tisočletja v preteklost, v čas pred izumom pisma in po tej tradiciji in izročilu je civilizacija na ozemlju Egipta stara skoraj 70 000 let. Pravi, da se je Egipt nekdaj imenoval Bu Vizer (Ozirisova dežela), Oziris pa naj bi bil prvi kralj, ki je svoje ljudstvo naučil poljedeljstva, obrti, arhitekture, duhovnosti... Ta civilizacija naj bi zgradila sfingo in pozneje Veliko piramido.

Trdi, da so sfingo zgradili pred 50 000 leti, piramide v Gizi pa pred več kot 10 000 leti; namenjene so bile transformiranju in prenašanju energije. O tem priča tudi njihovo egipčansko ime per-neter, to pomeni hiša energije. Pravi, da so piramide zgrajene na planoti Gize, da bi kot resonančni oscilator čim učinkoviteje sprejemale Zemljine potresne vibracije in jih spreminjale v uporabno energijo, kar se ujema z Dunnovo teorijo. Stopničasta piramida v Sakkari, za katero egiptologi trdijo, da je najstarejša, je pravzaprav veliko mlajša od piramid v Gizi, čeprav je v resnici tudi ona veliko starejša, kot se domneva. Stara naj bi bila več kot 6 000 let, zid okoli nje pa celo 12 000 let.

Kompleksnemu labirintu podzemnih predorov v bližini te piramide uradni egiptologi večinoma ne namenjajo pozornosti, ker zanj nimajo ustrezne razlage, Mehler pa meni, da so bili narejeni kot kanali za usmerjanje tekoče vode in izkopani z napredno tehnologijo in stroji, ne pa samo z uporabo primitivnega bakrenega in kamnitega orodja. Mehler navaja tudi Hakimovo pripoved, po kateri je že kot deček proučeval predore v Sakkari in po več urah tavanja po njih končno našel izhod na planoti Gize, ki je oddaljena celo trinajst kilometrov.

HERODOTOVA ZGODOVINA EGIPTA JE NAPAČNA

Zgodovina Egipta, kakor jo opisuje grški zgodovinar Herodot, ki je, kot je znano, podatke dobil neposredno od egiptovskih svečenikov, medtem ko je prebival v Egiptu, je opisana povsem napačno, trdi Hakim Awyan, ker Herodotu kot tujcu in »barbaru« svečeniki niso hoteli zaupati resnice o egiptovski preteklosti in kulturi.

Veliko starost piramid v Gizi potrjujejo tudi poškodbe, ki so jih povzročili voda, kristali morske soli in morske usedline nad temelji piramid in kažejo, da je piramide poplavilo morje. V teh usedlinah so našli številne fosile školjk, z metodo ogljika C14 pa dokazali, da so fosili stari 12 000 let, in najmanj toliko morajo biti stare piramide. Zdi se, da to odkritje potrjuje teorijo o izginuli celini Atlantidi, ki naj bi potonila v veliki kataklizmi približno v tistem času. Ta katastrofa naj bi povzročila začasen dvig morske gladine in morje je preplavilo del današnjega Egipa z Gizo vred. Vsa poznejša egipčanska civilizacija pa je dedinja zelo razvite atlantidske kulture, ki so jo prinesli preživeli prebivalci Atlantide. Ker pa so bili glede na primitivnejše prihodnje Egipčane maloštevilni, se je znanje postopno izgubljalo in nazadnje tudi izginilo.

O prastari neznani civilizaciji na ozemlju zdajšnjega Egipta priča tudi presenetljivo odkritje pradavnega astronomskega kamnitega kompleksa v Nabta Plaji, v južnem Egiptu, 160 kilometrov zahodno od Nila, v katerem so vgrajeni podatki o nebesnih konstelacijah pred 16 500 leti.

CELOTA RELIGIJE, UMETNOSTI, FILOZOFIJE IN ZNANOSTI

Še zmeraj pa ni dovolj razumljena religija starega Egipta. To dodatno dokazuje trditev, da je bila pred že znano zgodovino še daljša, neznana. Pri starih Egipčanih so bile religija, umetnost, filozofija in znanost združene v celoto. Razvit simbolizem in sofisticirane religijsko-filozofske zamisli so povsem nezdružljive z družbo, ki naj bi šele prišla iz kamene dobe. Veliki poznavalec egipčanske religije E. A. Walis Budge (1857-1934), je trdil, da so Egipčani verovali v enega boga, nesmrtnega, nevidnega, vsemogočnega in nespoznavnega, sodobni egiptolog Mustafa Gadalapa dodaja, da je egipčanska religija daleč od tega, da bi bila primitiven, politeistični sistem verovanja, ampak je bila najvišji izraz monoteističnega misticizma. Za razvoj takšnega sistema pa je bil potreben čas.

Posebna tema pa so očitne medsebojne skladnosti egipčanske in mezopotamske kulture in povezave med egipčansko civilizacijo in civilizacijo južnoameriških Majev. Če k temu dodamo še druge najdbe v sredozemskem bazenu, kot so Hagar Kim, neznansko velika megalitska gradnja na Malti ali velikanski hram v Balbeku v Libanonu, s tremi nenavadno velikimi temeljnimi kamni - vsak od njiju tehta 1100 ton - in o katerih legenda pravi, da so postavljeni pred potopom, potem dobimo na območju današnjega Sredozemlja podobo bleščeče civilizacije, ki je ne samo stvarna podlaga legend o Atlantidi, ampak osvetljuje tudi skoraj neslutene čezoceanske povezave pradavnih kultur.

Vse navedeno pove, da z našimi splošno sprejetimi predstavami o zgodovini starega sveta nekaj ni prav. Ko se ovrže nasprotovanje konzervativne znanosti, ki skuša za vsako ceno ohraniti že izoblikovane predstave, je treba začeti na novo pisati ne samo zgodovino starega Egipta, temveč tudi vsega človeštva.

Milan Gligorjević Gaon,

Aura 235, 2009

Komentarji (11)

Jahbulon said:

... Jaz sem bral knjigo, ki govori samo o merah Keopsove piramide, razmerjih, matematiki in geometriji in fiziki. Od takrat je minilo že več kot 20 let, zato sem pozabil naslov in avtorja. Hočem reči ne morem se spomniti! Recimo dolžina ekvatorja in oddaljenost Lune od Zemlje sta precej enostavni meri in pri tem je treba še upoštevati, da je bila takrat Luna bližje Zemlji, kot tudi, da so zvezde na nočnem nebu imele drugačen položaj kot danes. O.K. o merah in ozvezdjih, solsticijih,... se lahko vsak sam prepriča. Zanimivo se mi zdi, da dejansko prevladuje prepričanje, da so bile piramide grobnice. Verjetno zato, ker so po smrti vladarja dejansko odnesli v piramido, od koder se je potem pridružil Bogu Soncu. Ne bi se ravno čudil, če je truplo ostalo v piramidi 3 dni. Ko je vladar oz. njegova duša zapustila telo je prevzel skrb za Sončevo kočijo. Tako so bili njegovi podložniki pomirjeni, ker so vedeli, da bo njihov vladar naslednje jutro zagotovo pripeljal Sončevo kočijo na obzorje in z njo prečkal nebo. V tem kontekstu so tudi zanimive nekatere fotografije sonca, ki jih snema teleskop SOHO. Mumijo vladarja so kasneje prenesli v pravo grobnico, saj so vedeli, da ne morejo preprečit ropanja piramide. Še z grobnicami so imeli velike težave, kljub temu, da so bile pod površjem zemlje. Da je piramida energetski objekt mislim tudi jaz. Verjetno manipulira lahko energije, ki jih mi slabo poznamo ali jih sploh ne poznamo, še. V resnici imamo težave s tem kako so piramide zgradili, le kako naj potem razumemo kako in zakaj so jih uporabljali?

13. julij 2010

Rexmundi said:

... Piramide so izgradili ANUNNAKI in ne človek. Piramide so bile del mreže nebo zemlja, ki so jo spletli ANUNNAKI in s katero so lahko opravljali svoje vesoljske polete. To je bila popotopna mreža ANUNNAKOV. Na mestu piramid prej ni bilo ničesar tam. ANUNNAKi so zato na tem mestu izgradil kot so takrat pravili umetno goro. Prvo mesto na zemlji pa je bilo zgrajeno pred 400.000 leti in se je imenoval vesoljska postaja Sippar. To nalogo je imel Enlil z svojimi sinovi, da izgradi vesoljsko postajo na planetu Zemlja. Moral so izbrat najugodnejši teren za to. Vzeli so najvišji vrh Ararat in so potegnil črto v smeri sever-jug preko Perzijskega zaliva daleč od planin in pod točnim kotom 45 stopinj. Ne sečišču teh dveh linij, na obali Evfrata so postavili Sippar=je Mesto ptičev. Potem so potegnil koridor do Belbeka na severu in so tako dobili trikotni koridor. Na prikladnem mestu so se nahajali hribi Sinaja s svojim najvišjim vrhom Sv. Katarina, ki jim je služil kot naravni orijentir za označitev jugovzhodne črte. Božanski merilec je nato potegnil črto od Belbeka proti dvojčkom Ararata in nato potegne ravno črto od Ararata preko Belbeka vse do Egipta. Ker tam ni bilo nič so morali postaviti umetno goro- piramido. In tako imamo veliko piramido s Sfingo točno na podaljšanju linije Ararat-Belbek in oddaljenost od Balbeka do planine Sv. Katarina je točno enaka oddaljenosti od Balbeka pa do Velike piramide v Gizi. Samo zato so jih izgradili.

13. julij 2010

Jahbulon said:

... Zakaj pa jokaš? Mislim, da če imaš prav ni nobenega razloga za jok. Če se motiš pa še manj. Meni se zdi celo zelo verjetno, da ta bitja niti niso bila tako napredna in vsevedna. Zgleda, kot da so imeli težave, ki se jih danes gradbinci sramujejo. Pripravili so veliko več materiala, kot so ga porabili za Sfingo in Keopsovo piramido. Iz tega kar je ostalo so naredili še vse ostale piramide verjetno. Tudi časovno niso bili učinkoviti, ko so vnašali vse te podatke v piramido. Drugi točki sta vendarle naravni in brez matematike v sebi. Morda je celo Sfinga nastala samo za zabavo, da so si krajšali prosti čas, če ne so bili celo lenuhi, ki so več počivali kot delali. Na drugi strani se je potrebno vprašati kako se lahko nekdo ušteje pri predvidevanju porabe materiala za gradnjo pri tem pa v samo zgradbo vnesejo podatke, ki smo jih veliko kasneje odkrivali na novo. No skoraj v celoti. Preveč je možnosti, da bi lahko rekel samo zato so jih... Še vedno pa ne vemo kako so jih gradili.

13. julij 2010

El Comandante said:

... zanimiv članek..sem pred nekaj urami naletel na nekaj interesantnega na spletu... ''..Kar je gospoda Demortierja, ki je imel pred časom na to temo v Narodnem muzeju Slovenije izjemno toplo sprejeto predavanje, k problemu pritegnilo že davno, na začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja, je tisto, kar sam imenuje "totalna nemogočost trenutno sprejete razlage". Velika večina priznanih avtoritet na tem področju namreč prisega na teorijo velikanskih klesanih kamnitih klad, ki naj bi jih bile trume delavcev pridno pridobivale iz bližnjih kamnolomov in jih potem vlačile do gradbišča. V zvezi s to teorijo nas je ugledni gost iz Francije poprosil, naj samo za trenutek poskusimo misliti s svojo glavo: Keopsovo piramido sestavlja nekje okrog 2.700.000 kamnitih klad, vsaka s približnim volumnom enega kubičnega metra, zgrajena pa je bila v približno dvajsetih letih, iz česar je mogoče izračunati, da je bila - upoštevajoč deseturni delavnik - ena taka gromadina na svoje natančno mesto postavljena vsaki dve minuti, kar je - glede na to, koliko časa bi potrebovali že za samo dvigovanje zidakov proti vrhu piramide - matematično nemogoče, razen če si ne bi na gradbišču od sonca ožganih hrbtov hkrati lomilo 360.000 ubogih par, to pa je glede na razmeroma majhen prostor delovišča spet praktično enako nemogoče. Nadalje: analiza gradbenega materiala kaže, da je pri vrhu neprimerno bolj porozen kot pri dnu, torej so klade v spodnjem delu precej gostejše, za naravni kamen pa velja, da ima povsod enako gostoto. Diskrepance nikakor ne moremo pripisati naravni eroziji, saj bi tovrstni procesi strukturo spremenili po vsem volumnu in ne samo na gornjem ali spodnjem koncu. Poleg tega je vsaka klada povsem svoje oblike, vendar se vsaka kljub temu popolnoma spaja z vsemi sosednjimi: da bi bili Egipčani, ki niso v času gradnje Keopsovega mavzoleja poznali niti kolesa niti škripca, zmožni take neverjetne preciznosti pri rezanju kamna kar na kraju samem, torej na pobočju nastajajoče piramide, je prav nič drugega kot znanstvena fantastika. Analiza dna piramide je pokazala, da se tudi sama zemlja čudovito spaja z iregularnostmi na spodnji ploskvi spodnjih zidakov, čeprav bi bilo pri vnaprej izklesanih kamnitih kladah neprimerno lažje, če bi zanje vnaprej steptali vrhnjo plast zemljišča. Potem imamo tukaj še vprašanje lesa: če bi hoteli izdelati dovolj vlečnih priprav za transport klad od kamnoloma do gradbišča, bi v celotnem Egiptu preprosto ne našli dovolj kakovostnega lesa, vsaj ne za zahtevano frekvenco enega položenega kamna vsaki dve minuti. Mali kanalčki s stranicami okrog dveh decimetrov, s katerimi je piramida prepredena, glede na vizualne dokaze odsotnosti klesanja, ki jih je zbral po njih spuščeni robotek, tako ali tako ne bi mogli biti niti v sanjah narejeni po stari teoriji kamnitih klad: "Razen seveda, če jih niso po neposrednih navodilih arhitekta izdolble posebej izobražene miške ali žuželke, haha." Lepljenje kamna Ker glede na te in še vrsto drugih pomislekov nikakor ni mogel sprejeti starih odgovorov, se je Guy Demortier sklenil lotiti iskanja novih, pri tem pa je bilo ključno srečanje s francoskim kemikom Josephom Davidovitsem, s katerim sta navdih skupaj našla v Plinijevih pradavnih latinskih tekstih o spajanju zlata z zlatom. Če je mogoče "zlepiti" zlato, potem je bilo nedvomno mogoče "lepiti" tudi kamen, v našem primeru apnenec, iz katerega je sestavljena Keopsova piramida. Tako je počasi nastala teorija, po kateri so stari Egipčani kamen resda pritovorili iz bližnjih kamnolomov, vendar ne v titanskih vnaprej pripravljenih zidakih, temveč v neprimerno manjših količinah, recimo v dvajset-, petindvajsetkilogramskih kosih, ki so jih potem na kraju samem "zlepili" v kamnite klade, vidne danes. To naj bi bili storili s posebnimi lesenimi kalupi, ki so jih vedno znova prislonili na že postavljene zidake in jih zalili z vnaprej določeno mešanico apnenca, vode in posebne spojine, ki je omogočila hitro spajanje. Mešanica se je strdila v enem samem dnevu in je po tem obdobju navzven popolnoma spominjala na najbolj navadno kamnito klado, kar si jih je sploh možno zamisliti: če samo malce poenostavimo, je torej Keopsova piramida sestavljena iz cementa, stari Egipčani pa so bili poleg vseh drugih prvih reči, ki so se jih lotili, tudi prvi zidarji na svetu. "Ko mi je Davidovits pred davnimi leti prvič namignil, da je piramida verjetno sestavljena iz cementa, se mi je to zdelo tako butasto, da z njim nekaj let nisem spregovoril niti besede več. A ko sva se kasneje spet srečala, je trdno vztrajal pri svojem in z dodatnimi pojasnili v meni zbudil ravno dovolj zanimanja, da sva se skupaj lotila nadaljnjih raziskav." Danes sta oba trdno prepričana o veljavnosti te teorije, v seriji znanstvenih dokazov pa kot kronskega navajata analizo kamnitih klad, ki so dejansko sestavljene iz 85-odstotnega deleža apnenca, 13 odstotkov vode in 2 odstotkov drugih elementov. Če bi šlo za klesane klade neposredno iz bližnjih kamnolomov, bi šlo seveda za 100-odstotni apnenec, a doslej opravljene tradicionalne znanstvene analize, kot je na primer radiokristaligrafija, razlike niso bile zmožne zaznati: očitna je postala šele z uporabo naprednih metod, kot sta obsevanje z ionskimi žarki in jedrska magnetna resonanca. Izsledki so nedvoumni: kamen je umeten, to dodatno dokazujejo tudi kemične analize, s katerimi je Demortier v neposrednem fragmentu piramidnega zidaka zaznal bistveno večjo koncentracijo arzena, kot bi jo lahko našli v naravnem kamnu. Kot dodaten dokaz profesor rad predvaja diapozitiv serije egipčanskih risb, ki prikazujejo gradnjo piramid: delavci material po gradbišču dejansko prenašajo v majhnih vedrih in pri delu uporabljajo nekakšne ozke kalupe. Razlaga naj bi odgovorila na prav vsa trenutno nerešljiva vprašanja, torej tudi na vprašanje osnovne metode transporta: po matematičnih izračunih bi namreč sam sistem ramp, ki bi bil potreben za ustrezno potovanje gromozanskih klad, glede na druge postavke v enačbi zavzemal več prostora, kot ga je bilo v resnici na voljo, da se celoten sistem nanj sploh postavi, če pa je šlo v resnici za prenos nekajdesetkilogramskih bremen, so si jih delavci najverjetneje kar podajali z ene stopničke na drugo, nekako tako, kot si je množica med požari v starih filmih vzdolž dolge vrste podajala vedra vode, le da je veriga v Egiptu tekla navzgor. Po tem modelu naj bi bilo na delovišču v danem trenutku za celotno gradbeno operacijo zadostovalo okrog tisoč delavcev, ki se jim ligamenti vsekakor niso ravno trgali, saj delo ni bilo prenaporno. Današnjim znanstvenikom je z mešanjem izmerjenih deležev posameznih sestavin v domačih kalupih celo uspelo reproducirati natančno repliko zidakov iz Gize, zaradi česar so Demortierja že klicali kolegi iz Strasbourga in ga prosili, naj jim vendar zaupa posebno formulo, s pomočjo katere si bodo lahko zgradili hišo, ki se ne bo podrla več kot 5000 let. "Odgovoril sem jim, da načeloma ni težav, da pa se bo proces v končni fazi nedvomno izkazal za predragega, glede na to, da bi bilo vse zidake treba izdelati na domačem dvorišču. Poleg tega pa: kdo hudimana sploh potrebuje hišo, ki bo trajala pet tisočletij?" To seveda ne pomeni, da je "egipčanski cement" brez marketinškega potenciala v modernem industrijskem svetu, ravno nasprotno. Če nič drugega, gre po Demortierjevem mnenju za tako odlično mešanico, da bi lahko vanjo trajno spravljali jedrske odpadke. Če njegova krovna teorija drži - in pravi, da je o njeni pravilnosti z vsakim raziskovalnim korakom, ki ga naredi, bolj prepričan -, potem so bili Egipčani lastniki neprimerno mogočnejšega kemičnega znanja in razumevanja, kot jim ga trenutno pripisujemo. Kljub konkretnim znanstvenim dokazom, ki jih imata Demortier in Davidovits na voljo, arheološka stroka nasploh nima preveč posluha za njune trditve: "Arheologov večinoma sploh ne zanima, kaj ima o problemu povedati neki kemik! Niti jih ne zanima niti se niso pripravljeni potruditi, da bi se dovolj poglobili v dognanja stroke, ki se neposredno ne prekriva z njihovo osnovno stroko, čeprav niso ta dognanja v bistvu prav nič zapletena! Poglejte, saj ne trdim, da imam povsem prav, vendar pa se zdi glede na vse navedeno moja teorija vseeno neprimerno bolj smiselna kot tista, ki je zdaj v veljavi. V trenutku pa sem se pripravljen odreči vsem svojim trditvam in onemeti kot riba, če bi se za to ustanovila posebna interdisciplinarna delovna skupina, ki bi vprašanje preučila z vseh plati. A zanimanja za kaj takega očitno ni." Čeprav mu za nadaljnje raziskave nastanka Keopsove piramide v zadnjem času primanjkuje časa, saj se posveča projektom, ki se mu zdijo pomembnejši (posebej jedrski medicini in konkretno izboljšanju detekcijskih metod najzgodnejših stadijev raka), ni izgubil upanja, da bi se njegova dognanja izkazala za resnična še za časa življenja: "Moj veliki sen je, da bi med analizo klad v eni izmed njih našli kakšen ud ali pa - še bolje! - kar celo truplo katerega izmed delavcev. Med gradnjo tako impozantnega objekta so nedvomno doživeli tudi kakšno hujšo delovno nesrečo, da je kdo padel v mešanico, preden se je strdila. Po taki najdbi mislim, da bi z ušesi zastrigla celo velika večina egiptologov!..''

14. julij 2010 | url

El Comandante said:

... ter intervju dodaten intervju z Dr.Kent R. Weeks Egiptologi ne verjamemo Doktor Kent R. Weeks, eden izmed vodilnih in najpomembnejših egiptolgov o teoriji "vlivanja" Doktor Kent R. Weeks je stalni profesor egiptologije na Ameriški univerzi v Kairu, pred tem je to delo opravljal na sloviti univerzi Berkeley, poleg tega je vodja projekta Theban Mapping Project, ki se ukvarja z obsežno arheološko dokumentacijo celotnih Teb, zahodnega brega Nila v Luksorju. Med njegovimi številnimi odkritji je najbolj znano odkritje grobnice številka 5 v Dolini kraljev, grobnice sina Ramzesa II. Kaj menite o teoriji Guyja Demortierja? Egiptologi ne verjamemo, da ostaja en sam dokaz, ki bi potrdil to teorijo, ki pravi, da so piramide zgrajene iz odlitkov. Vsi dokazi nakazujejo, da je kamen, iz katerega so zgrajene piramide, lomljeni apnenec, ki so ga pridobivali iz kamnoloma v gorah blizu piramid. Zdi se, da se teorija Guyja Demortierja močno opira na to, da so posamezno piramido gradili le dvajset let, kar je za tako veliko zgradbo in klasičen način gradnje izredno kratek čas. Mislim, da ga ni človeka, ki bi trdil, da je bila gradnja piramid lahko delo, da so zanjo potrebovali natančno dvajset let in da je vsako minuto zgradba zrasla za dva kamnita bloka. Trenutno ni nobenega namiga, ki bi spremenil prepričanje egiptologov, da so piramide zgrajene iz lomljenih kamnitih blokov iz bližnjih kamnolomov. Vendar ste teorijo "vlivanja" vsaj dobro preučili? Ko je bila teorija prvič objavljena, je, mislim, večina egiptologov le zavila z očmi. Obstaja veliko teorij o tem, kako so piramide nastale, in o njihovem pomenu. Ravno včeraj sem iz Južne Afrike dobil dokument, novo teorijo, ki skuša dokazati, da so bile piramide zgrajene pred 12.000 leti, ko je v vesolju eksplodirala zvezda in so na Zemljino površino padli kamniti ostanki te zvezde. Nato so na Zemljo prišli ljudje z drugega planeta in uporabili ta poseben material za gradnjo piramid. Tudi za to teorijo ni nobenega dokaza, kljub čudovitim risbam in diagramom, ki so v dokumentu. Najverjetnejša teorija o gradnji piramid oziroma prepričanje današnjih egiptologov torej še vedno govori o klasični gradnji? Teorija o gradnji piramid, v katero egiptologi danes verjamemo, je enaka teoriji, ki ji verjamejo že zadnjih sto let. Vsi dokazi, ki jih imamo, potrjujejo, da so bile piramide zgrajene iz lomljenih blokov apnenca. Našli smo ostanke rampe, po kateri so tovorili te kamnite bloke, našli smo opuščene kamnolome, iz katerih so kamen pridobivali. In na podlagi kemičnih in geoloških analiz vemo, da so ga lomili prav v teh kamnolomih. Imamo orodje, s katerim so lomili kamen, in v kamnolomih celo vidimo sledi lomljenja kamnitih blokov, na nekaterih blokih pa so vklesana imena kraljev, katerih piramide so zgrajene iz teh kamnov. Torej vemo, da so bili ti kamniti bloki lomljeni prav za ta namen. Vse druge zamisli in teorije o gradnji piramid, ki so bile predstavljene, so zanimive in privlačne, vendar ni prav nobenega dokaza, ki bi egiptologe prepričal o njihovi pravilnosti. Matjaž Kačičnik članek je z spletne strani mladina.si LINK: http://www.mladina.si/tednik/2...e_aleksic/

14. julij 2010 | url

Rexmundi said:

... Egiptologi ne bodo nigdar priznali, da se motijo. Če to priznajo, pade ves znanje do sedaj v vodo. Egipčani od take razlage kot jo turijo od ogleda piramid in dolini kraljev letno zalužijo 18 miljard dolarjev... Kdo pa bo vse delal še enkrat, preveč dela! faraon Kufuom pa ni nigdar zgradil nobene piramide. Vse to je plagiatorstvo zarad doseganje slave in bogastva. tako se dela tudi v umetnosti, trgovini in znanosti. Če to kdo odkrije, lahko dotičnemu prinese sramoto in izgubo. Da ti to uspe obdržati lahko spremeniš zgodovinske zapise. Tako nekak si je tudi faraon Kufuom prilastil gradnjo Velike piramide....

14. julij 2010

Rexmundi said:

... Ma. Kerga briga kako so jih zgradili. Važn je, da vemo da so bile Velike piramide ena od markacijskih točk pristajalnega koridorja. In jih ni zgradil niti Keops niti Kufuom. Tist hireogliv najden v piramidi je dokazano ponaredek. Naj tile vrli "egiptologi" pojasnijo kako so v dolini mesta Ba'albek (Baalova dolina)na ploščadi veliki 450 tisoč kvadratnih metrov, fural velike obdelane kamnite bloke težke 1100t. To so najtežji obdelani kamniti bloki na zemlji. Pa zakaj ta dolina. Ker je tudi Be'albek ena od markacijskih toč pristajalnega koridorja...

14. julij 2010

Jahbulon said:

... El Comandante, težko bo dokazati, da je vsa Keopsova piramida narejena iz ulitkov. Da so znali narediti beton, kot to danes imenujemo pa mislim, da ni več tako sporno, ker je v Egiptu o tem dovolj dokazov tudi brez piramid. Zmotila me je v bistvu ena sama trditev. Da če hočeš hišo za 5000 let bi moral ulitke delati sproti na dvorišču. Po mojem ni pomembno kaj in kako delaš in gradiš hišo, nobena ne bo zdržala 5000 let. Piramide so se ohranile, ker posnemajo naravno obliko stožca. Ne samo zaradi tega, vendar se mi zdi oblika najpomembnejša od vseh dejavnikov. Rexmundi najtežji kamniti blok ima približno 200 ton in je del Sfinge. V Keopsovi piramidi je verjetno največji blok uporabljen za strop kraljeve dvorane in tehta okoli 70 ton. O gradni piramid lahko rečem, da vse zanima kako so jih zgradili. Če veš kako je odgovor kdo veliko bližje, da o namenu objekta ne govorim. Brez tega je vse ugibanje, ki temelji na briljantnem umu človeka, ki je razvozlal hieroglife in nekaterih drugih spoznanih dejstev. Recimo je so bivali delavci in koliko jih je bilo je ocena, ki temelji na ostankih temeljev njihovih bivališč. Številka, ki jo navajaš kot dobiček Egipčanov od turizma piramid je verjetno še večja. Bila pa je tudi že manjša, ko so v Egiptu pokali peklenski stroji. V vsakem primeru to ni razlog, da oblasti ne dovolijo raziskovanja egiptologom. Tudi domačim ne. Predpostavka, da se skriva, ker se skuša skriti resnica je po mojem mnenju napačna. Vsi egiptologi bi z največjim veseljem predstavljali svetu dokaze, tudi tisti, ki so po narodnosti Egipčani. Vzrok, da oblast ne dovoli raziskovanja tiči drugje. Muzeji po svetu so polni predmetov, ki so jih vrli raziskovalci skrivaj odnesli. Tudi največji zakladi Egipta niso v Egiptu ampak večinoma v Evropi in Ameriki. Torej skrivanje ima najmanj en tehten razlog. Vprašanje, ali je skrivanje lahko hkrati tudi interes kapitala je logično. Odgovor pa negativen. Odkritje, da so piramide gradili Anunaki kot del svojega pristajalnega sistema bi bil tak bum, da bi Egipt postal najbolj turistično dobičkonosna država. Človeštvo bi za pristajalni sistem Anunakov danes sigurno našlo cenejšo, hitrejšo in bolj enostavno pot. Morda radijski signal? Če se vrnem na začetek! Odgovor na tvoje vprašanje egiptologom, kako so "fural velike obdelane kamnite bloke težke 1100t" je hkrati odgovor na to kako so gradili piramide! Koga briga?

15. julij 2010

Rexmundi said:

... Govoril sem o Be'albeku. Tam so tako velike obdelane kamnite klade težke 11oot. Arheologi so najprej mislili, da so Be'albek zgradili Rimljani. Rimljani so samo nadgradili na že obstoječo ploščad, kar se tudi dobro vidi. Rimljani niso vedeli kdo je postavil izvorno ploščad. Take težke bloke so tovorili ali furali neznano kako iz tri kilometre oddaljenega mesta od doline. Eden tak blok še vedno štrli ven. Čist enostaven ne, noben še danes ni sposoben tako težke zadeve transportirat. V Veliki piramidi pa so bile inštalirane naprave za navigacijo, dobro in nedostopno skrite ljudem. Pozneje so Anunnaki vso tehnogolijo pobrali ven. Ostalo je samo to kar danes razni "egiptologi" poskušajo zaman razložit. Egipčani pa ne dovolijo raziskave pod Sfingo in zaprli so vhod v Veliko piramido? Dr. Zahi Hawass pa ima nekako vlogo čuvaja in paznika, da se ne bi kdo preveč približal... Človeštvo pa v tistih časih, ko so na Zemlji vladal Anunnaki niso bili sposobni ničesar narediti sami. Ves znanje so jim posredoval Anunnaki. Prej ko bodo "egiptologi" to spoznali in priznali jim bo zadeva postala čisto enostavna...

15. julij 2010

Jahbulon said:

... Ja vidim. Tam so res večji kaniti bloki. Nekaj je tudi 1000t težkih.

15. julij 2010

135 degree said:

... Kako kaj, bodoči kamnonosci nove družbe. Vidim, da so arhitekti in kamnoseki dobro opravili svoje delo.

16. avgust 2010

Ime

Email

Internetna stran

Komentar

zmanjšaj | povečaj

Dodaj komentar