Vitezi Jeruzalema

Angleška kraljeva družina ima zelo tesne stike s Častitljivim redom vitezev Jeruzalema (VENERABLE ORDER OF THE KNIGHTS OF JERUSALEM). To je zel star red, njegovega vodjo pa izbere Krona za šefa Odbora tristotih. Najožji krog se imenuje ORDER OF THE GARTER (red hlačne podveze). Dejstvo, da je LORD CARRINGTON, vitez hlačne podveze, nekdanji šef NATO in zdaj predsednik BILDERBERGERJEV kaže, kako močan je ta red danes. Lord Carrington, tudi član Odbora tristotih, je skupaj z LAWRENCEM EAGLEBURGERJEM delal kot posrednik, predstavljajoč KISSINGERJEVO ZVEZO, in poskrbel za to, da je leta 1993 Beograd dobil proste roke za etnično čiščenje in množični genocid. LOUIS M. BLOOMFIELD, šef PERMIDEXA, je prav tako »vitez Jeruzalema.«

Kaj pa Vatikan?

Med drugo svetovno vojno so se v katoliško cerkev infiltrirali številni pripadniki drugih tajnih lož. Med drugimi so bili to člani OSS (predhodnica CIA), MI6, italijansko ČRNO PLEMSTVO, prostozidarji in loža P2 (Propaganda due), vse pa je podpiral Odbor tristotih. P2 je najmočnejša italijanska prostozidarska loža. Znotraj P2 je VELIČASTNA VATIKANSKA LOŽA zaradi katere je izbruhnil škandal o P2 leta 1976, ko se je v Vatikanu pojavil seznam z imeni 121 visokih cerkvenih dostojanstvenikov, med njimi kardinalov Kirie, nadškofov, škofov, prelatov in duhovnikov. Namesto, da bi le osebe poklicali na zagovor, se je začel pravcati "lov na čarovnice" proti tistim, ki so seznam sestavili. Komentar ni potreben.

Med imeni na seznanili so bili tudi  državni uslužbenci, kardinal Jean Vilot, vatikanski zunanji minister Agostino Cesaroli, kardinal Sebasliano Baggio, kardinal Ugo Poletti in vodja vatikanske banke. škof Marcinkus.

Kot je že bilo povedano, Iluminati vedno podpirajo obe strani, ki sla vpleteni v vojno. Proti koncu druge svetovne vojne je to poslalo še bolj očitno. Allen Dulles, direktor CIA, je imel na primer tajno srečanje z vodjo SS, Gehlenom.

Uredili so vse potrebno, da so se oficirji SS pod zaščito katoliške cerkve lahko pretihotapili v Švico. Nekateri oficirji SS so se zaobljubili, in bili nameščeni v druge države, v glavnem v Argentino, Paragvaj in ZDA. Po drugi svetovni vojni je Gehlen dobil nalogo, da organizira delovanje RADIA SVOBODNA EVROPA. Veliko SS-ovcev je po vojni direktno prevzela CIA.

Drug zanimiv član Odbora tristotih je bil Joseph Retinger. Po vojni ga je CIA podpirala v navezovanju stikov z Vatikanom. Uspelo mu je pridobiti dr. Luigija Gedda, zdravstvenega svetovalca papeža Pija VII in vodjo katoliških aktivnosti. Z Geddovo pomočjo mu je uspelo zagotoviti prihodnje stike s papežem Pavlom VI., ki je že prej sodeloval z OSS (Urad strateških služb, Office of Strategic Services).

Retinger se je prav tako srečal s princem Bernhardom Nizozemskim, italijanskim ministrskim predsednikom, g. Collinom Grubinom, direktorjem SOE (izvrševanje posebnih nalog, Special Operalions Execuiive, britanska tajna služba), in direktorjem CIA, generalom Walterjem Bedellom.

Pred vojno je bil PRINC REINHARD pri SS in imel položaj v I. G. Farben. Poročil se je z Julijano, ki je leta 1948 postala kraljica Nizozemske, sam pa je dobil mesto v Shellu. Ta skupina je sestavljala jedro, ki se je sestalo v hotelu De Bilderberg v Ooslerbeeku na Nizozemskem, prvič maja 1954 in je pozneje poslala znana kot BILDERBERGERJI. Pripadnik Odbora tristotih, princ Bernhard Nizozemski, je postal prvi direktor Bilderbergerjev (pojasnilo sledi).

Eden od pripadnikov CIA z močnim vplivom v Vatikanu, je bil kardinal Spellman. CIA je pomagal pri zrušitvi demokracije v Guatemali leta 1954. Spellman je tudi predstavil papežu očeta Paula Marcinkusa iz Chichaga. Leta 1971 je Marcinkus poslal nadškof in vodja VATIKANSKE BANKE. Marcinkus je imel tesne stike s članoma prostozidarske lože P2. Michelom Sindono in Robertom Calvijem. Veliki mojster P2 je bil Licio Gelli. Calvi, ki je bil na čelu BANCO AMBROSIANO, je pomagal Vatikanu, da je poljskemu gibanju Solidarnost prenesla več kot 100 milijonov ameriških dolarjev. Pozneje je bil vpleten v velik škandal banke Ambrosiano. Leta 1982 so na londonskem mostu Blackfriars našli viseti njegovo truplo. V levem in desnem žepu je imel opeki, noge pa je imel povezane pod pravim kolom. Šlo je za prostozidarski ritualni umor. Ta podrobnost ni bila nikoli zapisana v časopisih. Sindona je postal svetovalec v Vatikanski banki. P2 je imela tesne stike z Vatikanom, Opus Dei in CIA. Mnogi njeni člani so imeli visoke položaje v italijanski vladi.

Januarja 1966 je revija Look objavila članek Kako so Židi spremenili mišljenje katoliške cerkve. V njem so bili natančni opisi tajnih srečanj med židovsko ložo B'NAI B'RITH in kardinalom Beaom, predstavnikom katoliške cerkve. Vatikan je verjetno najbogatejša organizacija na svetu. Velik del njenega premoženja je shranjenega v Rothschildovih bankah. Nobenega dvoma ni, da se je Odbor tristotih sčasoma infiltrital v Vatikan.

To pa je seveda le vrh »vatikanske ledene gore«. Smrt papeža Janeza XXIII. je še en primer. Zaradi napake je njegovo osmrtnico Zahodna mehiška veličastna prostozidarska loža objavila v mehiškem dnevniku El Informador dan prekmalu! (Objavljeno 3. junija 1963, papež pa je umrl 3. junija. 1963 ob 19.49).

Zanimiva knjiga na to temo: David A. Yallop: In the Name of God (V imenu Boga).

Nekdanji papež Janez Pavel II. ima prav tako zanimivo in omembe vredno preteklost. V svoji knjigi Behold a Pale Horse William Cooper, ki je dvanajst let delal za mornariško tajno službo, piše, da je med vojno Karol WojtyIa očitno delal za I. G. Farben in nacistom prodajal plin. Ob koncu vojne je v sled bojazni, da ga bodo zaradi sodelovanja usmrtili, zbežal na Poljsko, in iskal zaščito pri katoliški cerkvi, kjer je njegov razvoj tekel podobno kot Eisenhowerjev, na koncu pa pripeljal do izvolitve v papeža.

Nemudoma se je zahvalil svojim prijateljem, ko je 27. novembra 1983 preklical ukaz o izobčenju prostozidarjev iz Codex Iuris Canonici. Da današnji papež pozna prostozidarski tajni jezik je »jasno« vsled prostozidarskega rokovanja, in iz govora, ki ga je imel za javnost 15. septembra, 1982. Ko je umrl libanonski predsednik Gemayel, je govoril o Jeruzalemu, mestu boga. in dejal: »Jeruzalem lahko postane tudi mesto človeka«. »Mesto človeka« je šifra Iluminatov za svetovno diktaturo.

18. aprila 1983, je papež sprejel celotno Trilateralno komisijo na odprt razgovor.

To tajno organizacijo sta junija 1973 ustanovila David Rockefeller in Zbigniew Brzezinski, ker so etablirane organizacije, kot so ZN, očitne delovale prepočasi v smeri uresničenja »ene svetovne vlade«. Ta elitna organizacija ima za cilj združitev najpomembnejših ljudi industrijskih in trgovskih velikanov »trilateralnih narodov« - ZDA, Japonske in zahodne Evrope - in uvedbo »novega svetovnega reda«. Eliti, ki prihaja iz različnih vej prostozidarjev, nudi možnosti srečanj za tajno sodelovanje, in hoče razširiti politično bazo pod vplivom Bilderbergerjev. Večina evropskih članov ima dolgoročne pogodbe z Rockefellerji. Ima 200 - v nasprotju z Bilderbergerji stalnih članov.

Lahko si predstavljate, da se PAPEŽ JANEZ PAVEL II. z njimi ni sestal zgolj za popoldanski klepet.

Mednarodni monetarni (denarni) sklad (MMS)

  Nove finančne ustanove kot so MMS (International Moneraty Fund - IMF), SVETOVNA BANKA in BANKA ZA MEDNARODNO PORAVNAVO, so bile ustanovljene z namenom, da razširijo prevlado industrije in trgovine po planetu. Velikanske letne članarine, ki jih plačujejo države štejejo milijarde. Če država ne more plačati, bodo delavci in revni čutili posledice. V tem trenutku, po pooblastilu mednarodnih bankirjev. MMS išče načine za nadzor nad celotnim svetovnim gospodarstvom.

HAROLD LEVER iz Odbora tristotih, je predlagal načrt, ki je postal znan kot DITCHLEYEV NAČRT. Po njem naj bi si finančno in monetarno politiko ZDA prilastil in imel nad njo nadzor MMS. Načrt bi dovoljeval MMS-u združitev centralnih bank različnih držav v SVETOVNO BANKO.

Leta 1982 so vodilne banke Wall Streeta in ameriška vlada sklenili, da bodo vsem zadolženim državam naložile ostre plačilne pogoje; za izvršitev je bila takrat odgovorna združba KISSINGER ASSOCIATES INC (v odboru te družbe so med drugimi naftni mogotec in predsednik Aspenskega inštituta Robert O. Anderson, nekdanji zunanji minister Margaret Thacher lord Carrington in direktor Angleške banke in banke S. G.. Warburg bank, lord Roll of Ipsden).

MMS, Banka zveznih rezerv in Angleška banka igrajo vlogo nekakšne »svetov ne policije« pri pobiranju dolgov. Ideja o ustanovitvi MMS in njenih dušečih plačilnih pogojih v središče vseh pogajanj, izvira iz Amerike. Pogoje MMS je pripravil njen predstavnik Irving Driedman (pozneje je dobil visok položaj v Citibank).

Skladi MMS so za države nekakšne vabe. Ko imajo zbrane informacije o določeni državi in njenih težavah, ji sugerirajo kaj naj spremeni. Potem dolžniški državi sporočijo, naj, če hočejo dobiti kredit pri kateri od tujih bank, uvoz zmanjšajo na zgolj nujno potrebni minimum,  naj  zmanjšajo državne stroške,  predvsem  pa  prenehajo s podpiranjem proizvodnje hrane in nudenjem drugih podpor za socialno ogrožene. To naj bi pocenilo izvozne izdelke, ki bi tako poslali bolj privlačni za svetovni trg. V resnici pa je uvoz postal dražji in tako pride do povišanja dolga. To je prvi korak. Naslednji je soglasje države za znatno povečanje dolžniških obveznosti. Tako si kreditne banke zagotovijo dolgoročne pravice v zadolženi državi. Dodajo še neplačane obresti in povračilne obveznosti. MMS je postala mednarodna gospodarska policija na strani velikih zasebnih bank. Država za državo se je morala z MMS in bankami Ditchleyeve skupine pogajati o plačilnih pogojih.

Po podatkih Svetovne banke je med letoma 1980 in 1986, 109 zadolženih držav plačalo 326 milijard ameriških dolarjev obresti zasebnim kreditnim bankam. V istem časovnem obdobju je bilo plačanih 332 milijard ameriških dolarjev. Tako je bilo za dolg, ki je znašal 430 milijard am. dol. izplačanih 658 milijard. Kljub temu je teh 109 držav še vedno bilo zadolženih za 882 milijard ameriških dolarjev.

Zaračunavanje prekomernih obresti in spreminjajočih se menjalniških tečajev se je razvilo v čudovit in neizčrpen vir dohodkov za zasebne bankirje.