Nekdanji papež Janez Pavel II. ima prav tako zanimivo in omembe vredno preteklost. V svoji knjigi Behold a Pale Horse William Cooper, ki je dvanajst let delal za mornariško tajno službo, piše, da je med vojno Karol WojtyIa očitno delal za I. G. Farben in nacistom prodajal plin. Ob koncu vojne je v sled bojazni, da ga bodo zaradi sodelovanja usmrtili, zbežal na Poljsko, in iskal zaščito pri katoliški cerkvi, kjer je njegov razvoj tekel podobno kot Eisenhowerjev, na koncu pa pripeljal do izvolitve v papeža.

Nemudoma se je zahvalil svojim prijateljem, ko je 27. novembra 1983 preklical ukaz o izobčenju prostozidarjev iz Codex Iuris Canonici. Da današnji papež pozna prostozidarski tajni jezik je »jasno« vsled prostozidarskega rokovanja, in iz govora, ki ga je imel za javnost 15. septembra, 1982. Ko je umrl libanonski predsednik Gemayel, je govoril o Jeruzalemu, mestu boga. in dejal: »Jeruzalem lahko postane tudi mesto človeka«. »Mesto človeka« je šifra Iluminatov za svetovno diktaturo.

18. aprila 1983, je papež sprejel celotno Trilateralno komisijo na odprt razgovor.

To tajno organizacijo sta junija 1973 ustanovila David Rockefeller in Zbigniew Brzezinski, ker so etablirane organizacije, kot so ZN, očitne delovale prepočasi v smeri uresničenja »ene svetovne vlade«. Ta elitna organizacija ima za cilj združitev najpomembnejših ljudi industrijskih in trgovskih velikanov »trilateralnih narodov« - ZDA, Japonske in zahodne Evrope - in uvedbo »novega svetovnega reda«. Eliti, ki prihaja iz različnih vej prostozidarjev, nudi možnosti srečanj za tajno sodelovanje, in hoče razširiti politično bazo pod vplivom Bilderbergerjev. Večina evropskih članov ima dolgoročne pogodbe z Rockefellerji. Ima 200 - v nasprotju z Bilderbergerji stalnih članov.

Lahko si predstavljate, da se PAPEŽ JANEZ PAVEL II. z njimi ni sestal zgolj za popoldanski klepet.

Mednarodni monetarni (denarni) sklad (MMS)

  Nove finančne ustanove kot so MMS (International Moneraty Fund - IMF), SVETOVNA BANKA in BANKA ZA MEDNARODNO PORAVNAVO, so bile ustanovljene z namenom, da razširijo prevlado industrije in trgovine po planetu. Velikanske letne članarine, ki jih plačujejo države štejejo milijarde. Če država ne more plačati, bodo delavci in revni čutili posledice. V tem trenutku, po pooblastilu mednarodnih bankirjev. MMS išče načine za nadzor nad celotnim svetovnim gospodarstvom.

HAROLD LEVER iz Odbora tristotih, je predlagal načrt, ki je postal znan kot DITCHLEYEV NAČRT. Po njem naj bi si finančno in monetarno politiko ZDA prilastil in imel nad njo nadzor MMS. Načrt bi dovoljeval MMS-u združitev centralnih bank različnih držav v SVETOVNO BANKO.

Leta 1982 so vodilne banke Wall Streeta in ameriška vlada sklenili, da bodo vsem zadolženim državam naložile ostre plačilne pogoje; za izvršitev je bila takrat odgovorna združba KISSINGER ASSOCIATES INC (v odboru te družbe so med drugimi naftni mogotec in predsednik Aspenskega inštituta Robert O. Anderson, nekdanji zunanji minister Margaret Thacher lord Carrington in direktor Angleške banke in banke S. G.. Warburg bank, lord Roll of Ipsden).

MMS, Banka zveznih rezerv in Angleška banka igrajo vlogo nekakšne »svetov ne policije« pri pobiranju dolgov. Ideja o ustanovitvi MMS in njenih dušečih plačilnih pogojih v središče vseh pogajanj, izvira iz Amerike. Pogoje MMS je pripravil njen predstavnik Irving Driedman (pozneje je dobil visok položaj v Citibank).

Skladi MMS so za države nekakšne vabe. Ko imajo zbrane informacije o določeni državi in njenih težavah, ji sugerirajo kaj naj spremeni. Potem dolžniški državi sporočijo, naj, če hočejo dobiti kredit pri kateri od tujih bank, uvoz zmanjšajo na zgolj nujno potrebni minimum,  naj  zmanjšajo državne stroške,  predvsem  pa  prenehajo s podpiranjem proizvodnje hrane in nudenjem drugih podpor za socialno ogrožene. To naj bi pocenilo izvozne izdelke, ki bi tako poslali bolj privlačni za svetovni trg. V resnici pa je uvoz postal dražji in tako pride do povišanja dolga. To je prvi korak. Naslednji je soglasje države za znatno povečanje dolžniških obveznosti. Tako si kreditne banke zagotovijo dolgoročne pravice v zadolženi državi. Dodajo še neplačane obresti in povračilne obveznosti. MMS je postala mednarodna gospodarska policija na strani velikih zasebnih bank. Država za državo se je morala z MMS in bankami Ditchleyeve skupine pogajati o plačilnih pogojih.

Po podatkih Svetovne banke je med letoma 1980 in 1986, 109 zadolženih držav plačalo 326 milijard ameriških dolarjev obresti zasebnim kreditnim bankam. V istem časovnem obdobju je bilo plačanih 332 milijard ameriških dolarjev. Tako je bilo za dolg, ki je znašal 430 milijard am. dol. izplačanih 658 milijard. Kljub temu je teh 109 držav še vedno bilo zadolženih za 882 milijard ameriških dolarjev.

Zaračunavanje prekomernih obresti in spreminjajočih se menjalniških tečajev se je razvilo v čudovit in neizčrpen vir dohodkov za zasebne bankirje.