Dogovorili so se za sestanek med princem in Marijo najstarejšo hčerko YORŠKEGA VOJVODE in sestro Karla II angleškega. S privoljenjem Karlovega brata in naslednika Jamesa II sta se W1LLAM in MARIJA leta 1677 poročila in povila sina Williama II., ki se je pozneje oženil z Marijo II., hčerko Jamesa II. Zdaj sta bili holandska in angleška kraljevska hiša povezani, Leta 1688 so s pomočjo skupine whigovcev (liberalcev), vplivnih angleških in škotskih osebnosti, strmoglavili Stuarte, in leta 1689 je bil WILLIAM III. ORANŽNI imenovan za KRALJA ANGLIJE.

William III., za katerega so trdili, da je bil prostozidar, je istega leta ustanovil ZVESTI ORANŽNI RED; ta je bil protikatoliški in je stremel k trdni vzpostavitvi protestantizma v Angliji. Danes ta red še vedno obstaja, in ima na Irskem, kjer je najmočneje zastopan, okoli 100.000 članov, ki podpihujejo plamene verske vojne.

Pod kraljem Williamom III. se je Anglija zapletla v drage vojne s katoliško Francijo, zaradi česar si je nakopala visoke dolgove. Zdaj se je Williamu III. ponudila priložnost, da sionskim starešinam povrne uslugo. S pomočjo agenta, WILLIAMA PATERSONA, je prepričal državno banko, da si je od židovskih bankirjev, ki so mu pomagali do prestola, sposodila 1,25 milijona funtov.

Ker se je državni dolg nezadržno večal, vladi ni preostalo drugega, kot da si denar sposodi. In to pod naslednjimi pogoji:

Imena posojilodajalcev ostanejo skrivnost; dobijo dovoljenje za ustanovitev Angleške banke (Bank of England).

Direktorji te banke imajo dovoljenje za določanje zlatega standarda za papirnati denar.

Za vsak funt (0.45 kg) deponiranega zlata lahko posodijo 10 funtov papirnatega denarja.

Lahko povečajo državni dolg, denar zanj pa z neposrednimi davki poberejo od ljudstva.

S tem je bila ustanovljena prva zasebna centralna banka. ANGLEŠKA BANKA.

Takšno bančno poslovanje jim je prineslo 50-odstotni dobiček pri 5-odstotni investiciji. Plačali pa so Angleži. Posojilodajalci sploh niso bili zainteresirani, da bi bil celoten dolg povrnjen, saj jim je zadolženost države omogočala politični vpliv.

Angleški javni dolg se je iz 1.250.000 funtov leta 1694 povečal na 16.000.000 funtov v letu 1698.

Po Williamu III. je angleški prestol nasledila HANNOVERSKA HIŠA, ki ga zaseda še danes, kajti WINDSORJI so njeni neposredni potomci, (iz Hannoverske hiše izvirajo vsi vladarji do leta 1901, ko se je Edward VII. poročil z dansko princeso Aleksandro, in se je ime spremenilo v Saxe-Coburg-Gotha, po imenu Edwardovega nemškega očeta. 17. julija 1917 so ime spremenili v WINDSOR, ki ga uporabljajo še danes). Razumljivo je, da mnogi Angleži niso ravno uživali pod nemško vladavino, in kar nekaj organizacij se je trudilo, da bi prestol ponovno zasedli STUARTI. Zaradi te grožnje so hanoverci v Angliji prepovedali redno vojsko in so vojake, ki so jih potrebovali, najemali iz svoje kneževine in od nemških prijateljev. Seveda so jih plačevali z britanskim denarjem, pri čemer so imeli največ dobička židovski bankirji. Večino plačancev je preskrbel HEŠKO-HANAUSKI (Hess-Hanau) PRINC WILLIAM, ki je bil prav tako prijatelj Hannoverske hiše.

Prostozidarstvo je enako svoboda 

Leta 1567 so se angleški prostozidarji razcepili v dve loži: York in London. Vendar pa je njihov najpomembnejši trenutek v zgodovini napočil na začetku 17. stoletja, ko je značaj ceha prostozidarjev začel dobivati mistične in okultne razsežnosti. V ložah so odprli vrata tudi za ne-zidarjem, okoli leta 1700 je bilo teh članov skoraj 70 odstotkov.

24. junija 1717 so se v Londonu zbrali predstavniki štirih britanskih lož in ustanovili Veliko Ložo, ki so jo imenovali tudi Mother Grand Lodge of the World (velika materinska loža sveta).

Novi sistem posvečenosti je imel tri stopnje: vajenec, pomočnik in mojster - tako imenovane modre stopnje.

Velika loža je vsekakor hotela, da člani hanoverske hiše ostanejo na britanskem prestolu; tako je bil leta 1737 posvečen v prvi dve stopnji valizijski princ Frederik. Nekateri iz poznejših generacij hanoverijancev so se celo povzpeli do stopnje velikega mojstra (Avgustus Frederik, kralj Jurij IV., kralj Edvard VII. in kralj Jurij VI.).

Seveda pa so imeli tudi sovražnike. Leta 1688, po odstavitvi kralja Jamesa II., so Stuartovi pristaši nameravali te ponovno pripeljati na oblast. Ustanovili so nekaj skupin, ki naj bi jim pri tem pomagale, med njimi tudi militantne JAKOBITE.

Andreu Michael Ramsay je leta 1725 v podporo Jamesu III. ustanovil novo vejo prostozidarstva. Schottish Templar Lodge (škotsko ložo templjarjev). Sprejemali so tudi nekdanje viteze templjarje. Imeli so višje stopnje posvečenosti od Velike lože, da bi tudi s tem njene člane pritegniti v svoje vrste.

Leta 1736 so ustanovili Grand Lodge of Scotland (veliko škotsko ložo), ki je cehovski vidik skrčila na minimum in se raje posvetila misticizmu. V škotskih ložah se je razmahnilo templjarsko prostozidarstvo, pozneje so podeljevali tudi templjarske stopnje.

Vidimo, da sta si zdaj stala nasproti dva sovražno razpoložena prostozidarska sistema, hanoverijanci iz londonske velike lože, in Stuarti, združeni v škotski templjarski loži. Je morda kje še tretja skupina, ki bi v tem konfliktu lahko našla svoj interes?

Pa menda  ne ILLUMINATI?

Družina Rothschild

"Dajte mi oblast nad državnim denarjem, pa mi ne bo mar, kdo oblikuje zakone!"
--Maver Amschel Rothschild (1743 - 1812)

Maver Amschel Bauer, Kazar oziroma nehebrejski Žid (to bom pojasnil v naslednjem poglavju) se je rodil leta 1743 v Frankfurtu v Nemčiji. Njegov oče je bil Moses Amschel Bauer, potujoči posojilodajalec in zlatar iz vzhodne Evrope. Maver je kratek čas delal za banko Oppenheimer v Hanovru, nato pa odprl lokal oziroma menjalnico na Židovski ulici v Frankfurtu. Nad vrata je obesil simbol revolucionarno usmerjenih vzhodno-evropskih Židov Kazarjev, rdeči ščit. Kmalu zatem se je Maver Amschel Bauer preimenoval v Rothschilda (po nemško: rotes Schild = rdeči ščit). Njegovo podjetje je postalo znano kot hiša Rothschildov.

Maver se je poročil s šestnajstletno Gutele Schnapper, s katero sta imela pet sinov in pet hčera. Sinovi so bili Amschel, Salomon, Nathan, Kalman (Karel) in Jakob. Njegova pot k vrhu se je začela, ko je prišel pod okrilje heško-hanavskega princa WILLIAMA IX., Skupaj sta se udeleževala prostozidarskih srečanj v Nemčiji. Princ William, prijatelj hanoverijancev, je prejemal velike vsote denarja za heške najemniške vojake, ki so služili angleškemu (hanoverijanskemu) kralju. Te iste čete so se pozneje borile v dolini Forge (Valley Forge) proti armadi Georga Washingtona. Rothschild je postal Williamov osebni bankir.

Ko je William zaradi političnih nestabilnosti moral pobegniti na Dansko, je pustil v Rothschildovi banki 600.000 funtov za plače vojakov. NATHAN ROTHSCHILD (najstarejši sin Maverja Amschela) je denar odnesel v London, kjer je nameraval ustanoviti še eno banko. Zlato za varščino je preskrbela Vzhodna indijska družba (East India Company). S posojanjem denarja za vojaške operacije WELLINGTONSKEGA VOJVODE, je Nathan  ustvaril  štirikratni dobiček, ki se je v prihodnosti še povečal, predvsem z ilegalno prodajo zlata, namenjenega varščini.

Tako se je začelo kopičiti ogromno bogastvo družine Rothschild. Naslednji korak je bilo mednarodno bančništvo, vsak od sinov je ustanovil banko v različnih državah: Amschel v Berlinu, Salomon na Dunaju, Jakob v Parizu in Kalman v Neaplju. Salomon Rothschild je bil član prostozidarjev.

MAYER AMSCHEL ROTHSCHILD je v oporoki zapustil navodila za upravljanje družinskega bogastva. S premoženjem naj bi upravljali moški, najstarejši sin pa bi imel odločujoč glas pri pomembnih odločitvah, v primeru nesoglasij. Računi naj bi bili tajni, predvsem pa varno skriti pred vladami.

Nekateri pravijo, da se je MAYER AMSTEL ROTHSCHILD leta 1773 na Judenstrasse (Židovska ulica) v Frankfurtu sestal z dvanajstimi vplivnimi in bogatimi židovskimi osebami (sionske starešine), da bi skovali načrt, kako si podjarmiti celotno svetovno bogastvo.

Po Herbertu G. Dorseyu, je pogovor tekel o tem, da BANKA ANGLIJE že nadzira dobršen del angleškega bogastva, kar je dober temelj za nadzor nad celotnim svetovnim premoženjem. Sestavili naj bi načrt in ga zapisali.

Načrt je pozneje postal znan pod imenom PROTOKOLI SIONSKIH STAREŠIN. Protokoli so obstajali že stoletja prej, vendar se zdi, da so jih ROTHSCHILDI spremenili za potrebe tedanjega časa. Bili so tajni, dokler jih ni leta 1901 odkril ruski profesor S. Nilus, in jih je objavil pod naslovom Židovska nevarnost. Leta 1921 jih je Victor Marsden prevedel v angleščino.

Po njegovem mnenju teh 24 protokolov odseva tudi sedanji položaj v svetu. 

Komentarji (8)

gero said:

... super članek! Zanimivo branje

02. oktober 2007

zrimac said:

... Rothschildov emblem - 5 puščic, 5 sinov, 5 smeri Vsako puščico lahko posebej zlomiš, če pa so skupaj kot na sliki jih ne moreš (kao če so združeni, so močni). Zanimivo, da so v francoski verziji puščice obrnjene navzgor, v angleški pa navzdol.

03. oktober 2007

Gušto said:

... To je izpisano iz neke knjige. A vse ne drži. Vzporedne raziskave drugih raziskovalcev razlagajo protokole drugače, na bolj verjeten način, tako da priporočam prberite še kaj!

15. oktober 2007

Frater S.K. said:

... Sionske starešine oz. z njimi povezani protokoli (The Protocols Of The Elders of Zion) so že bili več kot uspešno zavrnjeni - in to ne samo 1x. Del teh protokolov je celo plagiat. wikipedia je kar se te teme tiče na tekočem, predlagam da si pogledate. http://en.wikipedia.org/wiki/T...rs_of_Zion

23. oktober 2007

Jahbulon said:

... Protokoli gor ali dol lastniška struktura angleških bank in družina Rothschildov je tista, ki je zanimiva če vzamemo v obzir, da so angleške banke večinski lastniki vseh pomembnejših finančnih institucij v EU in tudi v Svetu in preko nizozemske tudi eni izmed lastnikov NLB.

13. november 2007

CheGuevara said:

... v lasti majo že več k pol sveta in njihova vojna se je začela. težko jo bomo dobili...

14. oktober 2008

George Washington said:

... Zanimive pripombe... Z nekaterimi bi se celo strinjal. !)

30. avgust 2009

slovenski said:

... židje čeprav jih je dokaj malo imajo oblast nad vsemi finančnimi ustanovami...nič čudnega,da je finančna kriza ko pa samo grabijo h sebi

22. september 2009

Ime

Email

Internetna stran

Komentar

zmanjšaj | povečaj

Dodaj komentar