Protokolov naj bi bilo 24. Za primer navajam prvih osem.

PROTOKOL 1

Brez slepomišenja se bomo pogovarjali o pravem pomenu vsake misli: s primerjanjem in sklepanjem bomo osvetlili dejstva, ki nas obkrožajo.

Začel bom s predstavitvijo sistema dveh zornih kotov, našega in tistega, ki ga imajo goyimi (gojim: živina, oznaka za nežide).

Naj poudarim, da pri večini ljudi nizkotni vzgibi prevladujejo nad višjimi, zato je najučinkovitejše vladanje z nasiljem in terorjem, ne pa z akademskimi razpravami. Vsak človek stremi k moči, bi, če bi le mogel, postal diktator, in resnično redki so tisti, ki ne bi bili pripravljeni žrtvovali dobrobiti vseh za svojo lastno.

Kaj omejuje žrtveno žival po imenu človek? Kaj jo je usmerjalo doslej?

Na začetku družbe je bil človek podrejen brutalni, slepi sili: pozneje zakonu, ki je ista, le zakrinkana sila. Zato sklepam, da je pravica, po naravnem zakonu, sila.

Politična svoboda je ideja, ne pa dejstvo. Vedeti moramo, kako to idejo izkoristiti, kadarkoli se za to pokaže priložnost, kako jo uporabiti kot vabo, da na svojo stran pritegnemo množice, ki bodo premagale stranko na oblasti. Naloga je tem lažja, če je tudi nasprotnik okužen z idejo o svobodi, s tako imenovanem liberalizmom, in je, zaradi te svoje ideje, pripravljen prepustiti del svoje moči drugemu. Tu se pokaže zmagoslavje naše teorije: popuščene vladne uzde bodo zaradi temeljnega zakona življenja prešle v druge roke, saj slepa sila naroda ne more biti brez vodstva niti en sam dan, nova oblast  pa bo nadomestila staro, ki je bila zaradi liberalizma že oslabljena.

V sodobnem času je moč liberalnih vladarjev zamenjala moč zlata. Včasih je vladala vera. Ideje o svobodi ni mogoče uresničiti, ker je nihče ne zna uživati zmerno. Če prepustiš vlado ljudem, se bodo spremenili v neorganizirano množico. Tako nastane notranji konflikt, ki se nemudoma razvije v boj med razredi, kar vodi do propada države. Tako lahko njihovo pomembnost primerjamo s pomembnostjo kupa pepela.

Najsi se država izčrpa zaradi lastnih krčev, najsi jo pod vpliv zunanjih sovražnikov pripeljejo notranja nesoglasja, v obeh primerih bo izgubljena: imeli jo bomo v oblasti. Despotizem kapitala, ki je v naših rokah, bo zanjo rešilno bilka, ki jo bo država morala sprejeti, sicer bo poražena.

Kdor meni, da so tovrstna stališča nemoralna, naj se vpraša: če ima vsaka država dva sovražnika, notranjega in zunanjega, in si do zunanjega jemlje pravico kakršnekoli dejavnosti, in ne smatra za nemoralno, če proti njemu uporablja vse možne umetnije vojne: da mu skriva načrte za napad in obrambo, da ga napada ponoči, s številčno močnejšo vojsko itd., kako lahko potem kdorkoli trdi, da je napad na notranjega sovražnika - uničevalca družbene strukture - kjer gre za enak načini bojevanja, nemoralen in nedovoljen?

Je  mogoče,   da   katerikoli  človek  z   logičnim,  zdravim   razumom verjame, da je možno uspešno voditi množice z razumnimi nasveti in argumenti? Množice, v katerih se rojevajo ugovori in nasprotovanja, in jih podpirajo ljudje, ki imajo le šibko zmožnost razsojanja? Ljudi v množicah  vodijo   nizke   strasti,  nepomembna   prepričanja,   navade, tradicije in patetično teoretiziranje, zato postanejo žrtve družbenih razprtij,  to  pa ovira  kakršenkoli  sporazum, četudi  bi  bilo dovolj razumnih dokazov. Rešitve, ki jih predlagajo množice, so odvisna od sreče ali pa od  prepričanj glavnine tolpe, ki zaradi nepoznavanja političnih skrivnosti predlaga absurdne rešitve, ki vodijo v anarhizem. Politika nima nič skupnega z moralo. Vladar, ki vlada na principu morale, ni dober politik, zato sedi na majavem prestolu. Kdor hoče vladati, se mora zanašati tako na pretveze kot na zvijače. Cenjeni človeški lastnosti, kot sta odkritost in poštenost, sta v politiki greh, saj bosta vladarja, ki jima služi, porazila hitreje kot najmočnejš sovražnik. Tovrstne usmeritve naj veljajo v kraljestvu goyimov, nas pa mora voditi modrost in se ne smemo pustiti ujeti tovrstnim pastem.

Naša pravica je sila. Beseda pravica je abstraktna, z ničemer podkrepljena misel. Beseda ne označuje ničesar drugega kot: daj mi tisto, kar hočem, sicer ti lahko dokažem, da sem močnejši od tebe.

Kje se pravica začne? Kje se konča?

V vsaki državi, kjer je oblast slabo organizirana, kjer vladajo neosebni zakoni, ki so jih napisali vladarji, izgubljeni v poplavi idej o liberalnih pravicah, najdem novo pravico - pravico močnejšega, s katero postavim nov red, nove institucije in postanem vladar tistih, ki so se vladanja zaradi svojih liberalnih pogledov prostovoljno odrekli.

Med vsemi oblikami moči bo prevladala naša, ker bo ostala skrita do trenutka, ko bo že tako okrepljena, da je ne bo mogla spodkopati nobena še tako pretkana spletka .

Iz začasnega zla, ki ga moramo zagrešiti, bo nastalo čvrsto pravilo, iz, katerega se bo razvil utečeni tok narodovega življenja, ki ga je omajala ideja liberalizma. Cilj opravičuje sredstvo. Zato se moramo v naših načrtih osredotočiti na tisto, kar je nujno in uporabno, in ne na tisto, kar je dobro in moralno.

Pred seboj imamo načrt, ki nam kaže strateško pot s katere ne smemo skreniti, če nočemo izničiti delo in napore mnogih predhodnih generacij.

Preden podrobneje razdelamo načrt za konkretne dejavnosti, moramo doumeti podlost, zanikrnost in nestalnost množice, pomanjkanje njenih zmožnosti za razumevanje in spoštovanje svojega življenjskega položaja, njene lastne dobrobitnosti. Razumeti moramo, da je moč množice slepa, brezčutna in nerazumna sila, na milost in nemilost prepuščena vsakemu predlogu. Slepi ne morejo voditi slepih, ne da bi jih ugonobili. Zato tudi ljudje iz množic, pa čeprav bi morda bili geniji, ne morejo biti njeni voditelji, ker ne razumejo politike. Takšni voditelji bi narod uničili.

Samo oseba, ki so jo že od otroštva urili za neodvisno vladanje, lahko razume besede političnega besednjaka.

Ljudje, ki so prepuščeni sami sebi, ki se razvijajo v okviru sredine, v kateri živijo, so zaradi boja za moč in spoštovanje, nemirov in konfliktov, ki so njihova nujna posledica, obsojeni na propad. Mar je mogoče, da bi ljudske množice razsojale hladnokrvno, brez pritlehni zavisti, da bi se ukvarjale z državnimi zadevami, ki jih se ne smejo mešati z zasebnimi interesi? So se sposobne braniti pred zunanjim sovražnikom? To ni možno, ker vsak načrt izgubi svojo trdnost, postane nerazumljiv in ga ni mogoče uresničiti, če je razpršen na posameznikove omejene interese.

Le despotski vladar lahko izdela jasne, obsežne načrte in pravilno razdeli naloge posameznim delom državnega aparata. Zato neizogibno sledi, da je za vsako državo edina zadovoljiva oblika vladanja tista, ki omogoča oblast v rokah samo ene, zaupanja vredne osebe. Civilizacija ne more obstajati brez absolutnega despotizma. saj množice niso nosilec civilizacije, pač pa je to njihov vodja, kdorkoli pač že to je. Množica je divja in je pripravljena to svoje divjaštvo izživeti ob vsaki priložnosti. V trenutku, ko se množica dokoplje do svobode, se svoboda spremeni v anarhijo, ta pa je sama po sebi najvišja oblika divjaštva.

Poglejmo si za primer samo drhal, zmedeno in opito zaradi pravice do prekomerne uporabe alkohola. To ni pot po kateri bi stopal naš narod. Otroci goyimov so zrasli v bedake. Naši posebni agenti - domači učitelji, lakaji, guvernante v hišah bogatašev, uradniki, javne hiše, kamor goyimi pogosto zahajajo - jih že od malih nog uvajajo v nemoralnost.

Naš moto je sila in pretveza. V politiki zmaguje samo moč, še posebej če se nahaja v talentu, ki je za državnika bistvenega pomena. Nasilje mora biti načelo, zvijačnost in pretveze pa pravilo vlad, ki nočejo izročiti svoje krone v roke predstavnikov kakšne druge sile. To zlo je edini način za dosego želenega cilja. Zato moramo poseči po prevarah, goljufijah in izdaji, če ti služijo doseganju naših ciljev. V politiki je treba znati zaseči tujo lastnino, če s tem dosežemo pokorščino in suverenost.

Naša država hodi po poti mirnega osvajanja in ima pravico, da grozote vojne nadomesti z manj opaznimi in primernejšimi oblikami smrtnih kazni, ki so nujne za ohranjanja terorja, ki vodi v slepo podložnost. Pravična, a neusmiljena strogost je najmočnejši dejavnik moči v državi: obdržati moramo program nasilja in spletk, ne le zaradi dobička, pač pa tudi zaradi dolžnosti, da zmagamo. Doktrina strogosti nam bo omogočila nadvlado nad vsemi drugimi oblikami oblasti. Spoznanje, da se ne uklonimo milosti, bo izbrisalo vsakršno nepokorščino.

V davni preteklosti smo bili prvi, ki smo kričali svoboda, enakost, bratstvo. Neumno papagaji, ki so se od vsepovsod lepili na te vabe, so besede ponavljali za nami, in z njimi pozabili na resnično individualno svobodo, ki so jo prej tako dobro branili pred pritiski drhali. Intelektualci, kvazi modreci goyimov, si niso znali pomagati z abstraktnostjo teh besed: niso opazili pomenske nasprotnosti in medsebojne povezave; niso hoteli videli, da v naravi ni enakosti, zato ne more biti svobode: da je narava sama ustvarila neenakost duha, značaj in zmožnosti, in podrejanje svojim zakonom: nikoli se niso zavedali, da je drhal slepa in da so njeni predstavniki, njihovi izbranci, prav tako slepi kot drhal sama, da adept lahko vlada, čeprav je norec, neadept pa, čeprav morda genij, ne razume politike - vsemu temu niso goyimi posvetili nikakršne pozornosti; a kljub temu je vladarska moč slonela na pravilu: oče je znanje o politiki predal sinu in nihče razen članov dinastije ga ni poznal, zato ga ni mogel izdati podložnikom. Sčasoma se je pomen o pravem pomenu dinastijskega prenašanja političnega znanja izgubil in to je pripomoglo k našemu uspehu.

Zahvaljujoč našim agentom so besede svoboda, enakost, bratstvo privabile v naše vrste legije ljudi, ki so zanesenjaško mahali z našimi zastavami. Te parole so bile črv, ki je neprestano vznemirjal goyimovo počutje in kazil mir, tišino in solidarnost. Tako so se porušili temelji goyimskih držav, kar je pripomoglo k našemu uspehu, k uničenje privilegijev goyimske aristokracije, razreda, ki bi edini lahko narode in države zavaroval pred nami. Na ruševinah aristokracije goyimov smo postavili svojo, finančno aristokracijo. Vstopnina v našo aristokracijo je bogastvo, ki je odvisno od nas, in znanje, za katero so zadolženi naši učenjaki.

K naši zmagi je pripomoglo dejstvo, da smo v odnosih s človekom, ki smo ga hoteli podjarmiti, vedno zaigrali na najbolj občutljive strune človeškega bitja, na pohlep, človeško pogoltnost po materialnih dobrinah; vsaka od teh človeških slabosti je sama po sebi dovolj da paralizira človekovo pobudo, kajti človekovo voljo prepusti tistemu, ki ga je kupil.

Abstraktna ideja svobode nam je pomagala prepričati drhal, da njihove vlade niso nič drugega kot sluge ljudi, ki so lastniki države, in jih lahko zamenjujejo, kot bi menjali ponošeno rokavico.

Ljudi lahko nadziramo prav zaradi te možnosti zamenjave njihovih predstavnikov, to pa smo dosegli z močjo imenovanja.

PROTOKOL 2

Za naše poslanstvo je nujno, da v vojnah nihče ne pridobi ozemlja: vojne se bodo s tem prenesle na ekonomsko področje, in narodi bodo zaradi naše pomoči, doumeli moč naše prevlade, in s tem bosta udeleženi strani na milost in nemilost prepuščeni našim mednarodnim agenturam; Mednarodne pravice bodo imele prednost pred pravicami naroda; pod pravicami pojmujemo dejstvo, da bodo vladale narodom na enak način kot civilni zakoni držav določajo odnose njihovih svojih podanikov.

Administratorje, ki jih bomo izbrali iz ljudstva izključno zaradi sposobnosti poslušnega služenja, ne bomo šolali v umetnostih vladanja, zato bodo zlahka postali figure v rokah naših učenjakov in genijev, ki jih bomo od ranega otroštva vzgajali za upravljanje svetovnih poslov. Kot dobro veste, naši strokovnjaki vse potrebne informacije za vladanje pridobijo preko naših političnih načrtov, iz resničnih lekcij zgodovine, iz seznanjanja s celovitim dogajanjem. Goyimov ne vodi praktična, nepristranska uporaba zgodovinskih dejstev, temveč teoretična rutina brez kritičnega razglabljanja o posledicah. Zato nam jih ni treba jemati resno - naj se zabavajo, dokler jim ne odklenka, naj živijo v svojih praznih upanjih in spominih na svoje užitke. To bo sestavljalo glavnino tistega, v kar smo jih prepričali, da sprejmejo kot zapoved znanosti (teorije). S pomočjo tiska nenehno razvnemamo slepo zaupanje v te teorije. Goyimski intelektualci bodo brez vsake logične potrditve uporabljali vse znanstveno pridobljene informacije, ki so jih naše agenture prebrisano sestavile za vzgojo njihovega mišljenja v tisto smer, ki nam ustreza.

Niti za hip naj se vam ne zdi, da so te trditve le prazne besede: pazljivo razmislite o uspehih, ki so jih prinesli darvinizem, marksizem, ničeizem. Vsekakor bi nam, Židom, moralo biti jasno, kakšen razkrajajoč učinek so imele na goyimski svetovni nazor.

Nujno je, da upoštevamo miselnost, značaj in težnje narodov, če se hočemo izogniti napačnih političnih  in  administrativnih potez.

Zmagoslavje našega sistema, čigar sestavni deli so odvisni od temperamenta ljudi, se bo sesul, če ne bomo upoštevali lekcij preteklosti, osvetljenih z dejstvi sedanjosti.

Današnje države imajo na razpolago tisk, veliko moč, ki usmerja lok človeške miselnosti. Naloga tiska je, da neprestano opominja na nepogrešljive nujnosti, da omogoča glas človeškim tožbam, da izraža in ustvarja nezadovoljstvo. Zmagoslavje svobode govora udejani svojo inkarnacijo v tisku. Vendar goyimske države ne vedo, kako bi to moč uporabile; in tako je prišla v naše roke. Tiska nam omogoča vplivanje na miselnost ljudi, a vendar lahko ostajamo skriti v senci; s tiskom smo našli zlato, pa čeprav smo morali ponj v oceane krvi in solza, žrtvovati mnogo naših ljudi. Vsaka žrtev na naši strani pa je v božjih očeh vredna tisoč goyimskih.

Opomba o današnji situaciji:

Večino svetovnih novinarskih agencij nadzoruje naveza trilateralna komisija - CFR (o teh dveh organizacijah bomo govorili pozneje).

PROTOKOL 3

Danes vam lahko povem, da smo od svojih ciljev oddaljeni le še nekaj korakov. Prehoditi moramo le še kratko pot in celota se bo sestavila v krog simbolične kače. ki predstavlja naše ljudstvo. Ko se bo obroč zaprl, bodo vse evropske države vklenjene znotraj njegove krožnice. Današnje konstitucijske stopnice se bodo v kratkem zrušile, saj smo jih ustvarili s pomanjkanjem natančnega ravnovesja. Goyimi imajo vtis, da so dovolj trdne in pričakujejo, da se bo tehtnica umirila. Vendar so središčne točke - kralji na svojih prestolih - jetniki svojih predstavnikov, ki se obnašajo kot norci, zbegani od svoje moči, s katero ravnajo nenadzorovano in neodgovorno. Moč, ki jo imajo dolgujejo nasilju, ki je sestavni del delovanja kraljestev. Ker so odrezani od svojega ljudstva, ga kralji ne morejo več razumeti, zato krepijo obrambo pred iskalci moči. Med preudarno vladarsko močjo in slepo ljudsko silo smo ustvarili morje, zato sta obe izgubili svoj smisel, saj sta drug brez drugega, tako slepec kot njegova palica brez moči.

Da bi iskalce moči naščuvali k njeni zlorabi, smo vsaki sili našli njej nasprotno opozicijo in zlomili njihove liberalne težnje k neodvisnosti. Pomešali smo različne oblike podjetništva, oborožili različne skupine, za končni cilj vseh ambicij smo določili avtoriteto. Države smo spremenili v gladiatorske arene, v katerih se bojujejo zmedene množice ... Le še kratek čas je do tega, da bodo neredi in bankroti postali univerzalna stalnica ...

Zasedanja parlamentov in administrativnih uprav so neizčrpni čvekači spremenili v govorniška tekmovanja. Brezsramni novinarji in brezvestni pamfletisti postajajo izvršni uradniki. Zlorabe moči institucij bodo pripeljale do tega, da se bodo pobesnele množice uprle.

Težaško garanje vklene ljudi močnejše kot suženjstvo ali tlačanstvo; izpod suženjstva se človek tako ali drugače lahko osvobodi, iz revščine in pomanjkanja pa ni poti. V ustavo smo vključili pravice, ki se množicam zdijo bolj domišljijske kot resnične. Vse tako imenovane človeške pravice lahko obstajajo le kot ideja, ki pa v praktičnem življenju ne more biti realizirana. Kaj pomeni proletarcu, ki cele dneve gara in nima nič od življenja, če imajo govorniki pravico do čvekanja, če imajo novinarji pravico, da pišejo neumnosti. Proletariat nima od ustave nič drugega kot drobtinice, ki smo jim jih namenili v zameno za njihove volilne glasove, za naklonjenost tistemu, kar jim je ukazano, za služabniško naklonjenost našim agenturam, ki smo jih povzdignili na oblast ... Republikanske pravice revežem ne pomenijo nič več kot grenke ironije, saj zaradi nujnosti celodnevnega garanja zanje nimajo časa, po drugi strani pa nimajo zagotovljenega rednega zaslužka, ker so odvisni od stavk svojih sodelavcev ali od zaprtja delavnic, ki si ga lahko privoščijo njihovi gospodarji.

Narodi so pod našim vodstvom uničili aristokracijo, ki je predstavljala edino zaščito in skrbnico njihovega razvoja, ki je neločljivo povezan z dobrobitjo naroda. Narodi so padli v kremplje neusmiljenih finančnih podležev, ki so delavcev okoli vratu nadeli neusmiljene, krute jarme.

In tu se v vlogi rešiteljev pojavimo mi, ki delavcu predlagamo, naj se pridruži našim bojnim vrstam - socialistom, anarhistom, komunistom - ki jih vedno podpiramo v skladu s slogani naših socialnih prostozidarjev: o bratskosti, solidarnosti med vsemi ljudmi. Aristokracija, ki je hotela, da delavci delajo, je bila zainteresirana, da so bili dobro hranjeni, zdravi in močni. Naš interes pa je povsem nasproten - iztrebljanje GOYIMOV. Naša moč leži v razmerah kroničnega pomanjkanja hrane in fizične oslabelosti delavca, saj s tem postane suženj naše volje, brez moči in energije, da bi se ji postavil po robu. Lakota ustvarja moč kapitala, ki delavcem vlada bolj zanesljivo kot moč, ki so jo aristokraciji podeljevale legalne avtoritete kraljev.

Sodrgo bomo usmerjali z revščino, zavistjo in sovraštvom. In s pomočjo njihovih rok bomo iztrebili vse, ki nas na naši poti ovirajo.

Goyimi so pozabili, kako se razmišlja, razen v primeru, če jih k temu vzpodbudijo sugestije naših strokovnjakov. Zato ne razumejo nujnosti, ki bo pripeljala do našega prevzema oblasti. Glavni cilj osnovnih šol je poučevanje preprostostega, resničnega znanja, osnove vseh znanj - znanje o strukturi človeškega življenja, o družbenem obstoju, ki zahteva delitev na delavce in, posledično, obstoj razredov in različnih položajev. Vsi morajo doumeti, da zaradi razlik v objektih človeške dejavnosti ne more biti nobene enakosti, da tisti, ki s svojimi dejanji kakorkoli kompromitira celoten razred, pred zakonom ne more biti enako kriv kot tisti, ki ne prizadene nič drugega kot lastne časti. Resnično znanje o družbeni strukturi, s katero goyimov ne seznanjamo, bo ljudem pokazalo, da morajo položaji in delo ostati znotraj določenega kroga, in da ni nikakršne potrebe, da se v družbi pojavlja človeško trpljenje, kot to omogoča izobraževanje, ki se ne sklada z delom, za katerega je posameznik poklican. Po natančnem proučevanju tega znanja se bo ljudstvo prostovoljno uklonilo avtoriteti in sprejelo položaj, ki jim gre. Pri današnji stopnji znanja in smernicam, ki smo jih namenili razvoju, se bo v ljudeh, ki slepo zaupajo tiskanim besedam, razbohotilo sovraštvo - slepo sovraštvo do vsega, kar vidijo kot sebi nadrejeno, saj ne doumejo pravega pomena razredov in različnosti položajev.

Sovraštvo bo še nadalje naraslo zaradi učinkov ekonomske krize, ki bo zaustavila trgovanje na borzah in delo v industriji. S skrivnim delovanjem, z zlatom, ki ga imamo, bomo ustvarili univerzalno ekonomsko krizo, s katero bomo v vseh evropskih državah pognali na cesto množice delavcev. Te množice bodo z užitkom prelivale kri tistih, ki so jim v svoji nevednosti zavidali že rojstva naprej.

"Naši" bodo ostali na varnem, ker bomo vedeli kaj in kdaj se bo zgodilo, in zato poskrbeli za lastno varnost.

Prikazali smo, kako bo napredek goyime pripeljal do vladavine razuma. In naš despotizem bo natanko to: kajti s preudarnim kaznovanjem bomo znali umiriti nemire, iz institucij pa izgnati liberalizem.

Ko bo ljudstvo spoznalo, da se je v imenu svobode uklonilo najrazličnejšim koncesijam in prizanesljivostim, bo menilo, da je postalo suveren gospod in bo odvihralo po poti moči, a se bo seveda, kot vsak slepec, začelo spotikati, in zato hitelo iskati vodnika, saj ne bo več imelo dovolj razuma, ki bi ga pripeljal v prejšnje stanje: tako bo želelo pomoč od nas. Spomnite se le Francoske revolucije, ki smo ji nadali naziv Velika. Skrivnosti njenega poteka so nam dobro znane, saj je bila v celoti delo naših rok.

Od takrat vodimo ljudstva od razočaranja do razočaranja, in končno se bodo odvrnili tudi od nas, ter se priklonili kralju - despotu sionske krvi, ki ga pripravljamo za ta trenutek.

Kot mednarodna sila smo danes nepremagljivi, kajti če nas bi kdo napadel, vedno nam bodo na pomoč priskočili drugi. Le skrajna pokvarjenost goyimov, ki klečeplazijo pred silo, naša neusmiljenost do šibkih, strogost do napak in popustljivost do zločinov, zavračanje svobodnega družbenega sistema - omogočajo našo neodvisnost. Goyimi pa potrpežljivo trpijo pod diktatorji in prenašajo zlorabe, zaradi katerih bi moralo na morišče na desetine kraljev.

Kako lahko pojasnimo ta fenomen, te nelogičnosti, ki se jim uklanjajo ljudske množice?

Odgovor najdemo v dejstvu, da diktatorji s pomočjo svojih agentov prepričujejo ljudi, da s temi zlorabami koristijo najvišjim ciljem države - da varujejo dobrobit ljudi, bratstvo med narodi, njihovo medsebojno solidarnost in enakost pravic. Seveda jim ne povedo, da mora biti ta enotnost dosežena le pod vladavino našega vladarja.

In tako ljudstvo obsoja tiste, ki mu služijo, oprošča krivde tistim, ki so krivi, in je čedalje bolj prepričano v to, da jim mora pustiti, da počne, kar se jim zahoče. S tem ljudstvo uničuje vsakršno ravnovesje in omogoča ustvarjanje neredov.

Beseda svoboda je za ljudi tako zelo vabljiva, da so se v njenem imenu pripravljeni boriti za vsakršno farso, proti vsaki obliki oblasti, celo prot Bogu in zakonom narave. Zato bomo, ko bo prišlo naše kraljestvo, besedo svoboda izbrisali iz slovarjev življenja. Uporabljali bomo zgolj princip surove sile, ki množice spreminja v krvi željne zveri.

Te živali pa potem spet zaspijo vsakokrat, ko se do sitega nalokajo krvi in takrat jih je z lahkoto mogoče zopet vkleniti v verige. Če pa ne dobijo svojega odmerka krvi, bodo nadaljevali z bojem.

PROTOKOL 4

Vsaka republika gre skozi različna stanja. Prvo obdobje zaznamuje noro divjanje slepih množic. Sledi obdobje demagogije, iz katere se rodi anarhija, to pa brezpogojno vodi v despotizem - ta ni več legalen in odkrit, torej zaupanja vreden despotizem, temveč neviden in skrit, pod taktirko te ali one skrivne organizacije, ki, preko najrazličnejših agentov, deluje izza kulis.

Kdo lahko premaga nevidno silo? Nežidovsko prostozidarstvo deluje kot filter za naš načrt, njegov obstoj ostaja za ljudske množice skrivnost. A celo svoboda je lahko nenevarna in dobi svoj položaj v državni ekonomiji, če temelji na ljubezni do boga. na bratstvu med ljudmi, a brez ideje o enakosti, ki je v nesoglasju z zakonom kreacije, ki pogojuje podrejenost. Takšna vera omogoča vladavino duhovništva. Ljudje bi zadovoljno in ponižno sledili vodeči roko dušnih pastirjev, božjih predstavnikov na zemlji. Zaradi tega moramo nujno spodkopali vsako vero, izgnali iz goyimov vsakršno idejo boga in duha in na njuno mesto ustoličiti matematično natančne izračune in materialne potrebe.

Goyima je treba usmeriti k industriji in trgovini. Tako se bodo narodi izgubili v neprestanem pehanju za dobička in v tej tekmi za dobrinami prezrli skupnega sovražnika. A ponovno: da svoboda ne bi za vselej razkrojila in uničila goyimskih skupnosti, moramo industrijo zasnovati na špekulacijah. Tako bodo vsi njeni izdelki prišli v naše roke.

Okrepljen boj za nadvlado in ekonomski šoki bodo ustvarili - so že ustvarili - razočarane, hladne in brezsrčne skupnosti. Te bodo gojile močan odpor do visoke politike in do religije. Njihov edini vodič je dobiček, ki ga bodo povzdignili v kult. Usodna ura pa bo napočila, ko bo nižji razred  goyimov, ne zaradi kakršnihkoli svetlih vzgibov, temveč zgolj iz sovraštva do privilegirancev, sledil našemu vodstvu proti našim tekmecem, goyimskim intelektualcem.

PROTOKOL 5

Kakšna oblika administrativnega vladanja lahko obstaja v skupnosti, v kateri se je korupcija zalezla že v vse pore njenega delovanja, kjer je pot do bogastva možna le s podlimi ukanami, kjer vlada razpuščenost, kjer je potrebno vzdrževati moralo s kaznimi in ostrimi zakoni, in ne z prostovoljno sprejetimi načeli: kjer so vero in domovino izbrisala kozmopolitanska prepričanja? Je v teh skupnostih mogoča še kakšna druga oblika vladanja razen despotizma? Okrepili bomo centralizem, s čimer bomo nadzirali moč skupnosti. Z zakoni bomo regulirali dejanja političnega življenja. Ti zakoni bodo sčasoma ukinili vsakršno popustljivost in svoboščine, oblikovalo se bo kraljestvo veličastnih razmer, ki bo sposobno uničiti kateregakoli goyima, ki bi se uprl z dejanjem ali z besedo.

Morda menite, da despotizem o katerem govorim, pri današnji stopnji napredka ni mogoč, a dokazal vam bom, da temu ni tako.

V časih, ko so ljudje v kralju videli čisto manifestacijo božje volje, so se njegovi despotski moči pokorili brez vprašanj: vendar so od dne, ko smo jim pokazali možnost lastnih svoboščin, na lastnike prestolov začeli gledati kot na navadne smrtnike. Ko smo jih nadalje oropali tudi vere v boga, je na ulice prihrumela mogočna moč, ki smo jo zajeli.

Še več, umetnost usmerjanja množic in posameznikov z manipulacijo razumskih teorij in besedičenjem, z splošno ureditvijo življenja in raznimi vrstami izgovorov, ki jih goyim v resnici ne razume, je plod strokovnjakov naših administrativnih možganov. Vzgojeni ob analizah, opazovanjih, preračunavanju - v tovrstnih spretnostih nimamo tekmeca, kakor tudi ne pri načrtovanju političnih akcij in solidarnosti. V tem pogledu bi se z nami lahko primerjali le jezuiti, a nam jih je v očeh nekritične množice uspelo diskreditirati. Svetu je najbrž vseeno, kdo je njegov suvereni vladar: ali je to katoliška glava ali pa tiran sionske krvi! Vendar pa je za nas, izbrano ljudstvo, to dejstvo seveda bistvenega pomena.

Začasno bi najbrž lahko uspešno delovali s koalicijo vseh GOYIMOV; vendar nas pred to nevarnostjo ščitijo najglobje ukoreninjeni nesporazumi med njihovimi skupinami. Z verskimi in rasnimi sovraštvi, ki smo jih v zadnjih dvajsetih stoletjih razvili do veličastnih razsežnosti, smo naščuvali narod proti narodu, človeka proti človeku. Zato ni države na svetu, ki bi v primeru vojne dobila podporo vseh. Premočni smo - in naši moči ni konca. Narodi se ne morejo dogovorili o ničemer, ne da bi pri tem skrivoma sodelovali tudi mi.

Per me regens regnat - kralj vlada preko mene. Preroki pa so povedali, da smo izbrani od boga samega, da vladamo zemlji. Bog nam je priskrbel genialnost, s katero smo lahko kos svoji nalogi. Če bi nasprotni tabor imel genija, ki bi se boril proti nam, bi bil to le zelenec, ki ne bi predstavljal resnega nasprotnika. Mehanizem držav poganja stroj, ki je v naših rokah, in ta stroj državne mašinerije je zlato. Politična ekonomija, ki so si jo kot znanost izmislili naši učeni starešine, je kapital povzdigovala v kraljevske višave.

Če naj kapital neovirano sodeluje, mora imeti proste roke za ustvarjanje industrijskega in trgovinskega monopola: to že na vseh koncih sveta izvaja naša nevidna roka. Ta svoboda bo dala industrialcem politično moč, kar bo pripomoglo k zasužnjenju ljudi. Danes je bolj pomembno, da ljudi razorožimo, kot pa da jih vodimo v vojne; bolj pomembno je, da razplamtele strasti izkoristimo zase, kot pa da jih gasimo; bolj pomembno je, da sledimo idejam drugih in jih razlagamo tako, kot nam ustreza, kot pa da jih izkoreninimo. Temeljni princip našega vodenja je:  oslabiti ljudski intelekt z neprestanim kritiziranjem: ga voditi v smeri, ki onemogočajo resno razmišljanje, ki bi lahko povzročilo odpor: usmerjati sile v navidezne boje praznih besedičenj.

Ljudje so od nekdaj sprejemali zahteve po dejanjih, saj so zadovoljni s predstavo in le redko preverjajo vsebino, če le obljubam sledi tudi dejanje. Zato bomo ustanovili institucije, ki bodo skrbele za pompozno propagando, s tem ustvarjale vtis o svoji težnji k napredku.

Prevzeti moramo liberalno fizionomijo v vseh usmeritvah, tej fizionomiji pa bomo podelili glas govorcev, ki bodo neprenehoma govorili, kar bo pripeljalo poslušalce do tega, da bodo izgubljali živce do govorništva čutili le še gnus.

Da bi javno mnenje prišlo v naše roke, ga moramo zasuti z neskončnim številom nasprotujočih si mnenj, dokler ne bodo goyimi v tej poplavi nesmisla izgubili glave in ugotovili, da je še najbolje, če o politiki nimajo nikakršnega mnenja, ki tako ali tako ni namenjena temu, da bi jo ljudje razumeli, saj jo že razumejo tisti, ki jih vodijo. To je prva skrivnost.

PROTOKOL 6

Kmalu bomo začeli ustanavljati velike monopole, kjer bo zbrano ogromno bogastvo, od katerega bodo odvisna tudi bogastva goyimov, ki bodo po političnem zlomu propadli skupaj z zadolženimi državami ...

Razviti moramo pomen naše nad-vlade do tolikšne mere, da bo pomenila zaščitnika in dobrotnika vsem tistim, ki se ji bodo prostovoljno podredili.

Aristokracija kot politična moč goyimov je mrtva - ni nam je več treba upoštevati; vendar nam kot lastniki še vedno lahko škodijo, ker zadovoljujejo svoje potrebe z lastnim delom in izdelki. Zato je za bistveno, da jih za vsako ceno razlastimo. To bo najlažje doseči z višanjem bremen za nepremičnine - to jim bo nakopalo dolgove.

Goyimska aristokracija bo hitro pogorela, saj je dedno obremenjena in nesposobna, da bi bila zadovoljna z malim.

Istočasno moramo intenzivno nadzirati trgovino in industrijo, še najbolj pa špekulacijo, ta bo pomenila protiutež industriji; odsotnost špekulativne industrije bi povečala zasebni kapital in služila pri obnovi kmetijstva, saj bi zemljo razbremenila bančnih dolgov. Naš namen je, da industrija iz zemlje črpa tako delovno silo kot kapital, poleni pa s pomočjo špekuliranja v naše roke prenesla denar, kar bo vse goyime spremenilo v proletarce. Tako se nam bodo ti uklonili, če ne zaradi drugega že zaradi golega preživetja.

Propad goyimske industrije bomo dosegli s pomočjo razkošja, na katerega smo jih že privzgojili; zviševali bomo plače, to pa delavcem ne bo v korist, saj bomo s pretvezo, da kmetijstvo in živinoreja proizvajata vse manj, zviševali tudi cene osnovnih življenjskih potrebščin; nadalje bomo spodkopali vire proizvodnje s tem, da bomo delavce navadili na anarhijo in pijančevanje in s tem sčasoma iztrebili vse izobražene goyime.

Da goyimi tega ne bodo prehitro odkrili, bomo naša dejanja prikazovali kot vdano, navdušeno željo služiti delavskemu razredu in velikim načelom politične ekonomije.

Krepitev oborožitve in ječanje policijskih enot sta bistvena za izpolnitev omenjenih načrtov. Doseči moramo, da bodo v vseh državah sveta, razen v naši, le množice proletarcev in nekaj milijonarjev, ki bodo ščitili naše interese, ter policija in vojaki.

Po vsej Evropi in tudi ostalih kontinentih moramo ustvariti nemire, razprtije in sovražnost. S tem si pridobimo dvakratno prednost: nadzorujemo države, ker se zavedajo, da smo kadarkoli sposobni ustvariti nemir ali mir in drugič, s političnimi in ekonomskimi pogodbami ter s posojili bomo nadzirali državne resorje. Za uspeh moramo biti med pogajanji in dogovarjanji pretkani in bistroumni, kar pa se tiče uradnega jezika, se bomo držali nasprotne taktike in si nadeli krinko poštenosti in pohlevnosti. Na ta način nas bodo narodi in vlade goyimov, ki smo jih naučili, da znajo opažati le zunanjost dogajanj, sprejeli kot dobrotnike in rešitelje človeške vrste.

Na vsako dejanje katerekoli opozicije, ki bi se nam upala upreti, moramo biti sposobni odgovoriti z vojno. Če pa bi se proti nam povezalo več držav, moramo biti pripravljeni na vsesplošno vojno.

Glavni dejavnik političnega uspeha je skrivnost, kako se stvari lotiti: ni potrebno, da se svet strinja z dejanji diplomata.

Goyimske vlade moramo prisiliti, da delujejo v skladu z našim načrtom. Približujemo se njegovi izpolnitvi, ki ga bomo ob pomoči velike sile — tiska. ki je. z nekaj manjšimi izjemami, izključno v naših rokah, uporabili za nadzor nad ljudmi.

PROTOKOL 8

Oborožiti se moramo z istim orožjem, kot bi ga naši nasprotniki mogli uporabiti proti nam. Do potankosti moramo preučiti uporabo zakonov za tiste primere, ko bomo morali izrekati sodbe, ki bodo na prvi pogled delovale drzno in nepravično, saj je pomembno, da tovrstne rešitve pripravimo vnaprej in jih skrijemo za izrazi, oblečenem v pravno obleko. Naš direktorat se mora obkrožiti z vsemi silami civilizacije, s katerimi bo moral delati. Oborožil se bo s publicisti, odvetniki, administratorji, diplomati in z ljudmi, ki so končali posebno izobraževanje v naših posebnih šolah. Ti bodo poznali vse skrivnosti družbenih struktur, poznali bodo jezik politične abecede; seznanjeni bodo s temno stranjo človeške narave, vključno z vsemi čustvenimi intrigami, ki jih bodo morali znati uporabiti: nagnjenja, pomanjkljivosti, pregrehe in kvalitete, posebnosti posameznih razredov in položajev. Ni mi treba poudariti, da bomo talentirane asistente oblasti, o katerih govorim, izbrali izmed goyimov samih. V poštev pridejo predvsem tisti, ki so svoja administrativna dela vajeni delati brez razmišljanja o cilju, in se nikoli ne vprašajo, zakaj je njihovo delo sploh potrebno. Goyimska administracija podpisuje dokumente, ne da bi jih poprej prebrala, in dela zaradi osebnih koristi ali ambicij.

Našo vlado bomo oborožili z množico ekonomistov. Prav zato se Židi tako zelo posvečajo ekonomskim znanostim. V svojih vrstah bomo imeli celo vrsto bankirjev, industrialcev, kapitalistov in - najpomembneje - milijonarjev, ker bomo v bistvu vse urejevali s številkami.

Dokler ne bo možno na zaupanja vredne položaje varno postaviti naših bratov, bomo na njih začasno namestili osebe, katerih preteklost in ugled zagotavljata, da je med njimi in ljudstvom prepad.

Komentarji (6)

zrimac said:

... Samo za info: Protokoli sionsih starešin (ali modrecev) (The Protocols of the Elders of Zion v angleščini) v današnji zgodovini veljajo za lažne. Napisali naj bi jih daljnega leta 1900 v Rusiji, da bi z njim podžigali antisemitizem. Kasneje so se razširili drugod po Evropi (predvsem Nemčiji) in Bližnjem vzhodu. Preko njih naj bi tudi Hitler prišel do ideje o globalni židovski zaroti. Zanimivo, da so bili Protokoli druga najbolj prodajana knjiga med 2. svetovno vojno v Nemčiji, takoj za Hitlerjevim Mein Kampf.

08. oktober 2007

DevilAngel666 said:

... doh, skor se mi ne da brat... xD drugič. sam neki - a pol so teji podatki o teh protokolih kao lažni? boo! xD

09. oktober 2007

DevilAngel666 said:

... I've just read. Crap! Zdej dost bolje razumem, kaj se je dogajalo in kaj se bo dogajalo in kaj mi hoče ta knjiga povedat... In ja, zrimac, nisi mi odgovoril, whatever... Hitler je biu sam njihova lutka, torej je tudi ponaredek odpisan. :- Sem prav štekala? Komi čakam na naslednje poglavje.

12. oktober 2007

zrimac said:

... Hiler je sovražu tako žide kot prostozidarje (čeprav je bil tudi sam v loži; več o tem v nadaljevanju knjige).. vprašanje če je bil lutka in pri tem podiral elemente svetovnega nadzora, razen če so sami to tako dobro zrežirali. Glede protokolov: številne osebe so raziskovale njihovo pristnost, med njimi je blo tudi veliko prostozidarjev. Njihova vsebina naj bi bila lažna, prepisana in preurejena z drugih del, predvsem Joly-ja in Goedsche-ja. Vprašanje če je bilo to namerno al ne...

12. oktober 2007

hypnos said:

... Bravo. Čestitam za prevod. Protokole sem že davno tega prebrala v angleščini, a se prav prileže prebrati vse skupaj v slovenščini. Glede na to kdaj so nastali so presenetljivo psihološko dovršeni. Psihologija množice, ki se je ne bi sramoval niti Platon, vhrunska, strateško dovršena manipulacija, politična ideacija, ki jo lahko prepoznavamo v zgodovinskih dogodkih (ali vas politična situacija v naši državi spominja na kaj?). Vseeno je ali so lažni ali avtentični. Vsebina je uporabna za tistega posameznika ali skupino, ki pozna politiko, deluje politično in/ali se okorišča z njo.

18. julij 2008

Akul said:

... Zrimac dober članek! Ali so resnični ali ne je vprašanje, ki ga lahko debatiramo v nedogled, je pa res, da se današnje dogajanje v svetu zelo lepo prilega scenariju v teh protokolih in res je, da ljudje ki imajo značaj superiornosti (npr. Sionisti), nimajo problema aplicirati te protokole na manj vredne "Goyim-e", ki smo pomoje najbolj naivna bitja, kar jih živi na Zemlji. Predlagam ogled intervjuja z Eustace Mullins-om, kjer je tudi debate o teh Sionskih protokolih in Eustace pravi, da naj bi ti protokoli prišli na sodišče v švicarskem Bazlu (kjer so se Sionisti večinoma srečevali v 19 stoletju na svojih kongresih) in sodnik je razsodil, da so ti protokoli ponaredek. Vendar pa Eustace dobro pove, da če ponarediš bankovec za 100 dolarjev, potem moraš imeti nekje originalen 100 dolarski bankovec, ker drugače ga ne moreš ponaredit. Intervju si lahko pogledate na Google video: http://video.google.com/videop...lins&hl=en, drugače ga pa dobite pod imenom Eustace Mullins presents: The World Order. Intervju je dolg uro in štirideset minut in je zame ena boljših predstavitev svetovne zgodovine in manipulatorjev za zaveso. Seveda je tudi tukaj priporočljiva zdrava mera kritičnosti, vendar vseeno morate vzeti v zakup, da je Eustace že šestdeset let na sceni in torej ni neka muha enodnevnica, ki je zavohala svojo tržno nišo. Je pa tudi prvi avtor, kateremu so požgali vseh 10.000 izvodov knjige "Secrets of the Federal Reserve" v povojni Nemčiji v petdesetih letih prejšnjega stoletja.

15. avgust 2008

Ime

Email

Internetna stran

Komentar

zmanjšaj | povečaj

Dodaj komentar