• Združenje Vril
    Neverjetno združenje, ki je projektiralo prve "leteče stroje".

  • Nikola Tesla
    Zgodba največjega vizionarja - znanstvenika, ki se je rodil pred svojim časom.

  • Današnji sistem
    Šole, religije, zabavna industrija - instrumenti za zatiranje človeškega potenciala.

  • Bio-psihološko vojskovanje
    Vojskovanje novega tisočletja in Iluminatske alternative.

Nafta in bližnjevzhodno dogajanje natisni
( 5 Glasov )
Četrtek, 12 Junij 2008 10:39
Indeks člankov
Nafta in bližnjevzhodno dogajanje
Stran 2
Vse strani

Vedno znova tako Nemčijo kot tudi preostali zahodni svet pretresajo tako imenovane energetske krize, njihovi scenaristi pa so mednarodni bankirji.

Leta 1974 je cena surove nafte zaradi naftnega embarga OPEC vrtoglavo narasla. Izza kulis so mednarodni bankirji sklenili dogovor z arabskimi voditelji OPEC-a. Postopek je preprost. Arabci so zaslužili, ker so  cene  narasle,  vozniki  vozil  - kupci - so  plačali,  naftne multinacionalke pa so prav tako pobrale denar. Naftne družbe, kot so ARCO, SHELL, MOBIL, EXXON... so sodelovale z banko Chase Manhattan Bank (Rockefeller). Sklenili so dogovor z voditelji OPEC-a, da dobiček, ki ga bodo zaslužili s prodajo nafte po višjih cenah, naložijo za trideset let po 7-odstotni  letni obrestni meri v Chase Manhattan Bank.

To je omogočilo, da so tako imenovane države tretjega sveta, kot so Mehika, Brazilija in Argentina dobile velikanska posojila. Te države potem odirajo z visokimi obrestnimi odplačili. Za povračilo, ker nimajo dovolj denarja, morajo zagotoviti bankam naraščajoči vpliv v gospodarstvu in politiki. Voditelji teh držav so prisiljeni slediti smernicam mednarodnih bankirjev ali pa jim grozi zamenjava.

Naftno polje Mednarodni bankirji so zaradi embarga imeli večstranske koristi. Najprej zaradi depozitov držav OPEC, nadalje iz zaslužkov naftnih družb, ki so sodelovale z banko, iz obresti posojil državam tretjega sveta, in zaradi vpliva, ki so si ga pridobili z njihovo zadolženostjo.

Seveda so mediji vso krivdo zvalili na Arabce, nihče pa ne omenja resničnih krivcih, mednarodnih bankirjih, ki so z arabskimi državami sklenili dogovor.

Na  srečo še vedno obstajajo  nekateri  razmeroma  neodvisni časopisi, kot je to Spotlight v ZDA in Neue Solidarität v Nemčiji, ki o Iluminatih poročajo več kot drugi.

CIA in šah

Leta 1979 je osovraženega šaha (šah - iranski vladar), ki je leta 1953 prišel na oblast s pomočjo CIA, revolucija pregnala z Irana. Ker je praviloma večina uslužbencev v ambasadi ZDA tudi članov CIA, so iranski uporniki, ki so to vedeli, zaradi maščevanja uslužbence ZDA (CIA) ugrabili. CIA je v povračilo sporočila iraškemu voditelju, SADDAMU HUSSEINU, naj napade Iran, ker je ta v tem trenutku oslabljen (kar ni bilo potrjeno res).

Husseinova invazija je uspela, iranski ugrabitelji so Jimmyju Carterju sporočili, da bodo talce izpustili v zameno za orožje. Ker je bila večina njihovega orožja kupljena za časa šaha od ZDA, so morali strelivo in rezervne dele prav tako dobiti od ZDA. Vendar predsednik CARTER te možnosti ni sprejel, in je s CIA je začel skrivno misijo (Desert one - Puščava ena) za osvoboditev talcev.

A CIA Carterja ni posebej marala, ker jim je občutno zmanjšal sredstva. Po anketah javnega mnenja o tem, kdo ima več možnosti, da zmaga na naslednjih predsedniških volitvah - Carter ali Reagan, je bolje kazalo Carterju. Vendar pa je CIA hotela Reagana, zato so sklenili, da reševalno akcijo DESERT ONE sabotirajo, kar naj bi predsedniku Carter zmanjšalo ugled.

V tem času je WILLIAM CASEY, nekdanji direktor CIA in vodja Reaganovega volilnega odbora, navezal stike z iranskim revolucionarnim voditeljem Ajatola HOMEINI. Casey mu je dejal, da bo Reagan zmagal na naslednjih volitvah, in da se zato lahko z njim, kot Reaganovim predstavnikom, lahko pogaja. William Casey je imel precejšen ugled, kajti sodeloval je že pri izgradnji največje tovarne tovornjakov na svetu, Kama River Lorry Co. v Sovjetski zvezi. Ker je bil Casey tudi predsednik banke Export Import Bank, se je Homeini odločil, da bo z njim sodeloval.

Tretji teden oktobra 1980 sta se GEORGE BUSH (član Skull & Bones in poznejši predsednik ZDA) in RICHARD ALLEN, kot Caseyeva predstavnika, sestala z agenti iranskega ekstremističnega gibanja Hezbollah, v hotelu Raphael, v Parizu. Dogovorili so se, da bodo ZDA pripeljale orožje v Iran prek Izraela. Iranci pa bodo izpustili talce takoj, ko bo Reagan izvoljen. Do izročitve prve pošiljke orožja naj bi prišlo dva tedna kasneje (marca 1981).

Saddam Husein Sabotaža akcije Desert one, ki jo je pripravila CIA sama, je bila uspešna, reševalna akcija je spodletela, in Reagan je zamenjal Carterja. Talci so bili osvobojeni, in prišlo je do prve izročitve orožja prek Izraela. Med 24. in 27 julijem 1981, je izraelski trgovec z orožjem Yaacov Nimrodi z Iranom podpisal pogodbo v vrednosti 135 milijonov dolarjev za pošiljko 50 zemeljskih raket, 50 prenosnih raket in 68 protiletalskih raket sokol.

Drugi znani posel je opravil švicarski trgovec z orožjem Andreas Jenni, skupaj z Stuartom Allenom McCaffertyjem, ki je v Iran prepeljal 360 ton rezervnih delov za tanke M-48 s tovornim letalom CI-44, najetim pri argentinski letalski družbi Aereo Rioplatense. Celotna stvar je stala 27 milijonov dolarjev, opravili so dva uspešna poleta iz Izraela v Iran. 18. julija 1983 je letalo nad sovjetsko Armenijo sestrelil ruski MIG-25, ko se je vračalo po uspešno opravljeni tretji izročitvi pošiljke.

Omenjena trgovanja z orožjem bi bile le težko izvedljive brez Georga Busha in Richarda Allena. Tudi v tem primeru so bila uradna poročila medijev precej drugačna od tistega, kar se je v resnici zgodilo.

Saddam Hussein in "Puščavski vihar"

Irak je končal brezsmiselno vojno z Iranom, ki ni imela drugega namena, kot da je mednarodnim trgovcem z orožjem prinesla ogromne dobičke. Kajti v začetku osemdesetih so ZDA Iračanom posredovale napačne podatke (kot sem že omenil), ki so kazali, da bodo v Iranu zmagali hitro in brez težav. Vendar pa je dolgotrajna vojna močno prizadela iraško gospodarstvo (65 milijonov ameriških dolarjev dolga samo leta 1989). Ob Sovjetski zvezi je bila glavna dobaviteljica orožja Francija.

Prišel je čas - po Pikeovem pismu zadnje dejanje - da se začne tretja vojna. Potrebno je bilo krizno žarišče na bližnjem vzhodu. Po Svetem pismu, v razodetju, naj bi se se zadnja bitka začela na bližnjem vzhodu. S tem so zavedli tiste vernike Svetega pisma, ki niso posebej natančno informirani o geopolitičnih okoliščinah. Ti naj bi verjeli, da gre za božjo sodbo. A to ne drži. Gre za sodbo Iluminatov.

SADDAMU HUSSEINU so nastavili past, da bi Anglija in ZDA imeli izgovor za vojaško intervencijo - na videz zato, da zaščiti svetovne naftne zaloge. Leta 1989 je delegacijo Alana Stoga (podjetje Kissinger Associates Ltd.), člane vodstva Bankers Trust, Mobil, Occidental Petroleum in drugih, Saddam Hussein povabil v Bagdad. Projekt o katerem sta razpravljala - projekt Badush Dam, ki bi naslednjih v petih letih omogočil Iraku, da postane neodvisen od uvaža hrane - je Stog zavrnil. Delegacija je vztrajala, da mora najprej poplačati državni dolg, za to pa bi moral vsaj delno privatizirati naftno industrijo. Saddam Hussein je to seveda zavrnil.

Konec leta 1989 je bilo izplačilo 2,3 milijarde ameriških dolarjev, ki jih je George Bush obljubil Iraku, zaustavljeno (s pomočjo banke Banca Nazionale del Lavoro - BNI). S tem je bil ob začetku leta 1990 Irak odrezan od vseh posojil zahodnih bank. Zdaj je v igro vstopil šejk Al-Sabah, kuvajtski emir in prijatelj angleške kraljeve družine. Do takrat je bil po ukazu Londona in Washingtona posrednik pri pretakanju denarja v Irak kar je omogočilo, da je osemletna vojna, ki je prinašala denar trgovcem z orožjem, Izraelu pa politično prednost, lahko potekala. Kuvajtu so naročili, naj zniža ceno nafte, čeprav pogodbe OPEC tega niso dovoljevale. Nekatere države, članice OPEC so poskušale odvrniti Kuvajt od tega početja, a brez uspeha.


 Julija 1990 so se spori med Kuvajtom in Irakom zaostrili. Na srečanju Bilderbergerjev, med 6. in 9. junijem 1990, je bila sprejeta odločitev, ki jo je Saddamu Husseinu 27. julija izročil April Glaspie, ameriški ambasador v Bagdadu:

»ZDA se ne bodo vmešavale v spor med Kuvajtom in Irakom«  (Uradni zapisnik tega srečanja je bil objavljen po začetku Zalivske vojne)

To je za Saddama pomenilo zeleno luč. 2. avgusta 1990 so iraške čete napadle Kuvajt. Seveda je vladajočo kuvajtsko družino CIA prej posvarila, in ta je z dragulji, Rolls-Royci in drugim predčasno zapustila državo.

Desert Storm V naslednjih šestih mesecih se je udejanjil dobro pripravljen načrt. 11. septembra je predsednik Bush razglasil svoj Novi svetovni red. Prišlo je do mnogih srečanj, da bi se izognili vojni, za katero je bilo že veliko prej določeno, da se bo zgodila. In tako so čete ZDA 15. januarja 1991 začele z Zalivsko vojno.

James H. Webb, vrhovni komandant mornarice v času Reagana. je scenarij opisal takole:

»Cilj naše prisotnosti v Perzijskem zalivu je, da vzpostavitev 'Novega svetovnega reda' Bushove administracije (marioneta Iluminatov) in to mi ni prav nič všeč.«

William Cooper je datum ameriške invazije naznanil leto pred začetkom Zalivske vojne. Informacije je dobil iz tajnih listin, do katerih je imel dostop, ko je bil oficir pomorske tajne službe. Datum je naznanil med enim od svojih predavanj, posnetih na video leto pred začetkom Zalivske vojne.

Kakšna prihodnost se obeta Bližnjemu vzhodu

Des Griffin piše, da bi lahko bila deklaracija, ki jo je sprejel izraelski parlament leta 1980, namreč, da Jeruzalem ni politično glavno mesto Izraela, izjemnega pomena. Je to korak sionistov v smeri precej ambicioznejšega cilja?

Leta je veljalo prepričanje, da nameravajo sionisti v Jeruzalemu ustoličiti administrativno središče svetovne vlade. O tem cilju se je leta 1962 izjasnil izraelski ministrski predsednik DAVID BEN-GURION. Vsak poskus ustanovitve svetovnega zavezništva z središčem v Jeruzalemu, bi gotovo pripeljal do tretje svetovne vojne, ki jo je napovedal eden najvišjih Iluminatov Albert Pike v svojem pismu Mazziniju. Pike je dejal, da se bo tretja svetovna vojna začela na bližnjem vzhodu zaradi sovražnosti med Arabci in Izraelci, to pa bo omogočilo nastanek svetovne diktature.

Odnos mednarodnih bankirjev do ustanovitve globalnega taborišča razberemo iz besed JAMESA WARBURGA, ki jih je spregovoril pred senatom. 17. februarja 1950:

»Imeli bomo svetovno vlado, pa če nam je to všeč ali ne. Vprašanje je le, ali bomo do te svetovne vlade prišli z osvajanjem ali z odobravanjem.«

William Cooper je napovedoval tretjo svetovno vojno za leto 1996 (na podlagi podatkov, ki jih je dobil v obveščevalni službi), ko naj bi pod atomsko bombo padlo eno izmed večjih ameriških mest (New York, San Francisco ali Los Angeles). Za dogodek bi bili obtoženi bližnjevzhodni ekstremisti in bili tako krivi za začetek nove svetovne vojne. Je bil padec WTC-ja pri tem le uvod?

Osebno mislim, da tretja svetovna vojna ne bo vojna z orožjem, vem pa, da so jo naši »prijatelji« načrtovali, in bodo poskušali vse, da do svoje svetovne diktature pridejo čimprej. Vendar verjamem, da se bodo stvari odvile drugače.

Medtem, ko ljudje čakajo na »veliki pok«, so Iluminato tretjo svetovno vojno začeli že pred štiridesetimi leti. A vojna, ki jo bojujejo je tiha vojna, in takšne imajo že od nekdaj najraje. To ni boj proti določeni državi, to je boj proti vsem ljudem na planetu. Iluminati so bili v zadnjih desetletjih nadvse uspešni pri tem, da so dobili dostop do vsakega gospodinjstva prek televizije, radia, literature, hrane, in spremenili odnos ljudi do sebe in svojih teženj.

Shrani med zaznamke
Število prikazov: 5501
Komentarji (2)add comment

simfy said:

...
Več v knjigi, ki je prevedena v slovenščino:
Jan van Helsing "Skrivna združenja in njihova moč v 20. stoletju"
26. junij 2008 | url

lennchma said:

...
Mislim, da se jim ta načrt ne bo uresničil. Svetovna vlada... eh, brezveze smilies/grin.gif

Še malo manjka in napadli bodo Iran! smilies/angry.gif smilies/angry.gif smilies/angry.gif
Prekleti zlobneži ameriški. Zopet bodo padale civilne žrtve smilies/cry.gif
29. junij 2008

Napišite komentar
zmanjšaj | povečaj

busy
< Prejšnja   Naslednja >
 

Zadnje na Blog!u

  • Libija in Gadafi - resnica by veliki M
    Vse tole z Libijo in Gadafijem me močno moti, ker ni jasnih mnenj, ker vsi ugibajo, noben pa nič ne ve. Zato sem se odloču da bom predstavu dejstva in mislim da mi nimamo prav nobene potrebe biti pristranski, ko izvemo vse podatke pa lahko pokažemo zrelost in objektiven prostop. Navedel bom res samo objektivne podatke, kjer pa poznamo dve možnosti bom obe omenil. Hvala.     Libija je Sredozemska država, ki se nahaja v Severni Afriki in meji z Egiptom, Tunizijo, Alžirijo, Nigerijo, Čadom (Chadom po ang.) in Sudanom. To je islamska država, ki se razteza na 1,759,541 kvadratnih kilometrih, za njenimi mejami pa živi zgolj 6,5 milijona ljudi, uradno (po podatkih iz leta 2006)
    pa 5,670, ...