Miti o »votli zemlji« so zadostovali pripadnikom Thule, da začnejo z resnim preučevanjem tega fenomena. Zato je bila med drugo svetovno vojno na Antarktiko poslana vsaj ena ekspedicija.

Da pokažem, da zgodba o arijskih Hiperborejancih ni bila v celoti izmišljena, bi rad omenil dva primera: ko so Španci pod Pizarrovim vodstvom leta 1532 prispeli v južno Ameriko, so jih domačini poimenovali »vicarochas« (beli gospodi). Po njihovih legendah naj bi obstajala vrhovna rasa zelo visokoraslih belih ljudi, ki so se stoletja prej v »letečih krožnikih« spustili iz neba. Ponekod so dolgo vladali, in potem, ko so odšli, obljubili, da se vrnejo. Ko so prispeli belopolti Španci, so domačini mislili, da so se vrnili vicarochas, in so jim v začetku voljno izročali zlato.

Podobnih dogodki so se zgodili, ko so prvi beli popotniki prispeli v Tibet in druga himalajska področja. Osupli Tibetanci so jih temeljito ogledali, in spraševali, zakaj so prišli od spodaj (od vznožij gora), in ne od zgoraj, kot po navadi.

Na žalost večina Nemcev o teh rečeh ni nikoli slišala, kajti nacistična ideologija je slonela na znanju o El Shaddaiju, kar je botrovalo preganjanju Židov, na Izaijevem razodetju, znanju templjarjev in morda pravkar povedanih zgodb. Vsa njihova dejanja, vključno z drugo svetovno vojno, so izvirala iz tega. S tem se lahko soočimo na dva načina:

1. Domnevamo, da so bili vsi vodje tretjega rajha umsko neuravnovešeni zasvojenci z mamili, in vse to preprosto ignoriramo ali pa

2. poskušamo ugotoviti, če je morda v vsem tem vendarle kaj resnice.

A če iščemo literaturo o tem, potem ne smemo iskati v tako imenovani »svobodni« Nemčiji, kajti zavezniki so jo po vojni temeljito počistili.

Okultist Adolf Hilter

Dejanja nemških desno usmerjenih radikalistov bi upravičila prepoved nekatere literature, ki odkrito in kruto poziva k agresivnemu rasizmu. A če bi resnično želeli osvetliti pretekle in sedanje politične in verske dogodke, te informacije ne bi smele biti zamolčane.

A misterioznosti tu še ni konec. Kot boste videli, je postalo nemško vodstvo zaradi teh mitov nadvse dejavno.

Oktobra 1918 je Sebottendorf sobratoma v loži, KARLU HARRERJU in ANTONU DREXLERJU zadal nalogo, da formirata delavski krog, ki pozneje postal DAP (Delavska stranka Nemčije). Thule-Gesellschaft je izdajala časopis Völkischer Beobachter, ki ga je kmalu prevzela NSDAP (Nacional socialistična delavska stranka Nemčije), v katero se je DAP postopoma razvila.

Ob istem času se je mladi okultist in ezoterik ADOLF HITLER (v resnici Adolf Schickelgruber, Hitler je bilo materin dekliški priimek) priključil Thule-DAP, in pritegnil pozornost kot dober govorec. V svoji knjigi Kopje usode (The Spear of Destiny), Trevor Ravenscroft opisuje, kaj je WALTER JOHANNES STEIN, Hitlerjev prijatelj iz otroštva, pozneje svetovalec prostozidarja WINSTONA CHURCHILLA, izjavil:

»Hitler, ki je bil že pri dvajsetih velik pristaš misticizma, je poskušal s pomočjo mamil doseči višje stopnje zavesti. Dunajski prodajalec knjig PRETSCHE, ki je bil pristaš nemškega misticizma in teorije o Arijski nadrasi, je pomagal Hitlerju ustvariti podlago za njegove bodoče poglede na svet, in ga tudi seznanil z halucinogenim peyote, kot sredstvom za dosego mističnega prosvetljenja. V tem času se je Hitler tudi seznanil s PROTOKOLI SIONSKIH STAREŠIN, kar je njegov odpor do Židov le še povečalo.«

Ker je bil Hitler že kot mlad mož zasvojen z mamili, ni čudno, da je skozi vse življenje uporabljal močne narkotike. Po dnevniku njegovega osebnega zdravnika, dr. THEODORJA MORELLIJA, naj bi Hitlerju vseh šest let druge svetovne vojne vbrizgaval injekcije analgetikov, pomirjeval, strihnina, kokaina, morfijevih derivatov in drugih drog.

Thule-Gesellschaft je najelo Hitlerja kot govornika na volilnih zborovanjih. Pozneje ga je antiboljševik in njegov thulski sobrat DIETRICH ECKART naučil ustreznih pisarskih in govorniških veščin. Eckart je ustvaril Hitlerja, kot je bil znan pozneje. Uvedel ga je na prizorišča v Münchnu in Berlinu, kjer je Hitler je skoraj v celoti prevzel poglede Thule.

Leta 1924, ko je bil Hitler zaprt zaradi neuspelega Münchnskega puča, ga je Haushofer vsak dan po nekaj ur uvajal v svoje teorije in načrte. Med knjigami, ki jih je priskrbel Hitlerju, je bila tudi Bulwer-Lyttonova PRIHAJAJOČA RASA (The Coming Race), njena zgodba o visoko razviti podzemni arijski rasi je skoraj identična prej omenjeni. V Bulwer-Lyttonovi knjigi  ladje v obliki letečih krožnikov prav tako igrajo pomembno vlogo. Druga knjiga naj bi šele bila objavljena: ZVERI, LJUDJE IN BOGOVI, Ferdinanda Ossendowskega, ki je pripovedovala o legendi Agarte in Šambale.

Hitlerja je iskanje podzemskega sveta in teorija o Thule-arijski rasi popolnoma prevzela.

HAUSHOFER in RUDOLF HESS sta prevzela Hitlerjevo politično vzgojo. V Landsbergu je Hitler uporabil Haushoferjeve teorije, Rosenbergove ideje in politično propagando, ter vse skupaj združil. Rudolf Hess je poskrbel za pravilno izrazoslovje in ga zapisal na papir. Tako je nastala Hitlerjeva knjiga MEIN KAMPF (Moj boj).

Vlogo misticizma in okultizma v tretjem rajhu kaže vpliv KARLA HAUSHOFERJA. ki je bil imenovan tudi »največji mag tretjega rajha«. Imel naj bi »preroški dar«, ki naj bi mu pomagala k hitremu vzponu v okultnih krogih predvojne Nemčije.

Jack Fisherman je v svoji knjigi Sedem mož iz Spandaua (The Seven men of Spandaua) zapisal, da so RUDOLFA HESSA Haushoferjeve ideje in teorije prav tako popolnoma prevzele. Nenavaden Hessov polet v Anglijo to dokazuje. Vzrok je bil v Haushoferjevih sanjah, kjer je videl »Rudolfa Hessa hoditi po hodnikih angleških gradov in prinesti mir med dve največji nordijski rasi.« Ker je bil Hess prepričan v natančnost Haushoferjevih prerokb, je tem sanjam sledil brez vprašanj.