Kar ni presenetljivo, če upoštevamo finančno podporo, ki so je bili deležni po pripravah v New Yorku. Med krvavo državljansko vojno, ki je sledila boljševiški revoluciji, je bil Lenin nesporni vodja političnih aktivnosti, medtem ko je Trocki vodil vojsko roko, rdečo armado. To ime ni nastalo po naključju. Boljševiška vojska pod Trockijevim vodstvom je bila smrtonosno orodje kazarskih mednarodnih bankirjev, ki jih je nadziral Rothschild (= rdeči ščit).
Armada z rdečim simbolom je bila zato nadvse primerna.

Znano zgodovinsko dejstvo je, da je bila večina upornikov, ki jih je vodil Lenin, Židov. Times je 29. marca 1919 zapisal, da je »ena najzanimivejših lastnosti boljševističnega gibanja visok odstotek nerusov v vodstvu. Izmed približno tridesetih komisarjev ali vodij, ki sestavljajo centralni komite boljševističnega gibanja, jih je nič manj kot 75 odstotkov Židov.«

Po zapisih generala A. Nechvoldova je francoska tajna služba ugotovila, da je Jacob Schiff neposredno preskrbel ruskim revolucionarjem dodatnih 12 milijonov dolarjev. Nechvolodov prav tako omenja imena Felixa Warburga, Otta Kahna, Mortimerja Schiffa, Jeromea H. Hanauerja in Maxa Breitunga iz ZDA, ter Maxa Warburga, Olafa Aschburga in Jivtovkyga iz Evrope, kot nadaljnje financerje boljševistične revolucije.