Zdaj Madžar z ameriškim potnim listom je super zvezda med velikimi špekulanti. Ko je bil objavljen zadnji »Forbesov« seznam o najbolje plačanih menedžerjih in finančnikih, je bil George Soros z veliko prednostjo prvi. Leta 1992 je zaslužil 550 milijonov dolarjev, dvajsetkrat več kot šef Disneya. Ko gre Soros na lov, se mednarodni denarni trgi začno tresti, banke zveznih rezerv pa začne skrbeti. Septembra 1993 mu je uspelo z Angleško banko. Bil je prepričan, da bo banka morala funt, ki je bil pod pritiskom, umakniti iz evropskega menjalniškega trga in ga devalvirati. Tvegal je z naložbo desetih milijard ameriških dolarjev - in uspel. Zaslužil je milijardo dolarjev, ki jih zdaj odplačujejo britanski davkoplačevalci.

Sam se rad pohvali, da je človek, ki hoče imeti vpliv na pomembne svetovne denarne trge. To je za investitorja, ki naj bi možnosti, ki jih tekmeci še ne poznajo, izkoristil neopazno, precej nenavadno. Marca 1993 je predvidel porast cene zlata. Predpostavljajo - ker je to povzročilo nakupovalno mrzlico - da je to povzročilo 20 odstotkov povišanje do takrat najvišje cene zlata po koncu zalivske vojne. V začetku junija 1993 je poslal odprto pismo uredniku poslovnega dela London Timesa, Anatolu Kaletskyjemu, v katerem je naznanil, da namerava prisiliti denarne trge v prodajo velikih količin nemških vladnih obveznic v korist francoskih  delnic. To  je pomenil  napad na Bundesbank (Zvezno banko)!

Mnogi mediji po vsem svetu Sorosa poveličujejo kot nekakšnega »Robina Hooda računalniške dobe«, ker s svojimi špekulacijami v velikem slogu jemlje bogatim državam, in prek Sorosovih skladov daje vzhodni Evropi in Rusiji, ter tako pomaga »demokraciji« v teh »revnih« državah, ki so se izčrpale v času komunizma.

Kdo je potem Soros? Uradna verzija trdi, da je bil rojen leta 1930 v židovski družini, in so ga nacisti kot najstnika pregnali iz Budimpešte. Vpisal se je na »Londonsko ekonomsko šolo« in sredi petdesetih let prejšnjega stoletja odšel v ZDA. Tam ga je magično pritegnil Wall Street, a njegova kariera je bila do leta 1969 dokaj nespektakularna. Potem je s partnerjem prevzel investicijski sklad. Prodajal je futures (terminski posli), upajoč, da bo njihova cena do izteka datuma padla, ter jih bo lahko dobil po nižji ceni kot je bila njegova prodajna cena.

Iz tega sklada se je razvila Quantum group, družina investicijskih skladov, ki posluje z Nizozemske zahodne Indije. Quantum je eden najimpresivnejših »investicijskih strojev« na svetu. V osmih letih od zadnjih štiriindvajsetih, je »uradno« ustvaril dobiček prek 50 odstotkov, v dveh letih celo prek 100 odstotkov. Medtem je Soros posel prepustil skupini menedžerjev, sam pa se je omejil na načrtovanje »velikih kampanj«. Svoja načela je zapisal v knjigi Alkemija financ, kjer pravi: »Finančni špekulanti razmišljajo bolje kot realna ekonomska dejstva«.

Vendar je vse to le njegova zunanja podoba za medije - za te pa vemo, kdo je njihov lastnik. Kdo je torej v resnici?

William Engdahl ve o njem povedati tole:

»Soros na svetovnih finančnih trgih špekulira prek svoje skrivne off-shore družbe »Quantum Fund NV«, zasebnega investicijskega sklada, ki za različne »stranke« posluje z štirimi do sedmimi milijardami dolarjev. Quantumov sklad je registriran v davčnem paradižu Nizozemskih Antilov, na Karibih. Da bi se izognil nadzoru finančnih dejavnosti administracije ZDA, v upravnem odboru Quantuma ne sedi niti eden državljan ZDA. Njegovi direktorji so nenavadna mešanica švicarskih in italijanskih finančnikov ...

Ugotovili so, da je Soros operativni mož anglo-francoske bančne skupine Rothschildov. Razumljivo je, da niti sam niti Rothschildi ne želijo, da bi to pomembno dejstvo, kot tudi njegove tesni stiki s prijatelji v londonskem Cityju, v britanskem zunanjem ministrstvu, Izraelu in mogočnimi prijatelji med ameriško elito, postalo javno znano.«

Med člani upravnega odbora Quantumovega sklada je neki Richard Katz, ki je tudi direktor Rothschild Italia S.p.A iz Milana, prav tako pa sedi v upravnem odboru komercialne banke N. M. Rothschild & Sons iz Londona. Drugi član upravnega odbora je Nils O. Taube. Je partner v londonski investicijski skupini St. James Place Capital, v kateri je lord Rothschild eden glavnih partnerjev. Pogosto je Sorosov partner pri njegovih številnih špekulacijah sir James Goldsmith, sorodnik Rothschildove dinastije. V upravnem odboru Quantuma prav tako najdemo direktorje nekaterih najbolj »diskretnih« švicarskih bank (ki pomagajo sindikatu organiziranega kriminala - orožje in mamila - pri pranju njihovega denarja). Potem je tu še Edgar D. De Piccioto, direktor ženevske banke CBI-TDB Union Bancaire Privée, glavni igralec na trgu zlata in investicij, Isidoro Albertini, direktor milanske borzne hiše Albertini & Co., Beat Notz iz zasebne banke Banque Worms iz Ženeve, Alberto Foglia, direktor Banca del Ceresio iz Lugana.

V političnih škandalih s podkupninami v Italiji je bilo ugotovljeno, da imajo številni italijanski politiki svoj denar shranjen v Banca del Ceresio. Očitno je imel Soros več kot le insiderske informacije o šibkih točkah italijanske politike, ko je septembra 1994 napadel liro.

William Engdahl pojasnjuje: »Sorosova povezava z najbolj skrivnimi mednarodnimi finančnimi krogi Rothschildov ni le običajna ali naključna bančna povezanost. Izjemen uspeh, ki ga dosega Soros na zelo tveganih finančnih trgih se ne da preprosto pojasniti s »kockarsko srečo«. Soros ima dostop do »notranjih virov« najpomembnejših vladnih in zasebnih svetovnih informacijskih kanalov.«

Vse od druge svetovne vojne naprej se je Rothschildova družina trudila, da bi o sebi ustvarila podobo nepomembnosti. A izza nje stoji ena najmogočnejših in skritih finančnih skupin na svetu. Rothschildi potrošijo veliko denarja za ustvarjanje podobe o bogati aristokratski družini, ki živi mirno življenje ob oboževanju francoskih vin in sodelovanju v dobrodelnih organizacijah.

Za strokovnjake v Cityju je družba N. M. Rothschild & Sons najvplivnejša v frakciji elite Britanske tajne službe, ki je tesno povezana z neoliberalnim krilom Thatcherjeve konzervativne stranke. V osemdesetih letih je N. M. Rothschild & Sons s privatizacijo britanskih državnih industrij, ki so jo opravili za go. Thatcher, zaslužila milijarde ameriških dolarjev. Rothschildova banka je prav tako v središču svetovne trgovine z zlatom: v tej banki pet najvplivnejših bank v trgovini z zlatom dvakrat dnevno določi ceno zlata.

Vplivni predsednik bančne komisijev ameriškem kongresu, Henry Gonzales, je grajal Bushevo in Reaganovo administracijo zaradi zavračanja sodnega preganjanja BCCI. Poleg tega je pravosodno ministrstvo neprestano odklanjalo sodelovanje pri kongresnih preiskavah škandala o BCCI in z njim tesno povezanega škandala banke BNL (Banca Nazionale del Lavoro). Ta je s posojili, ki jih je Bush odobril iraški vladi malo pred zalivsko vojno, zaslužila milijarde dolarjev. Gonzales je povedal, da je Busheva administracija nadzirala pravosodno ministrstvo, ki je, po njegovih besedah »najbolj pokvarjeno, najbolj neverjetno pokvarjeno pravosodno ministrstvo, ki sem ga kdaj koli doživel v svojih 32 letih v kongresu«.

Potem ko so BCCI v medijih odkrito obdolžili kršitve številnih zakonov, je newyorški tožilec Henry Morgenthau naznanil uradno tožbo proti BCCI. Morgenthau: to je »največja bančna prevara v finančnem svetu. BCCI je devetnajst let svojega obstoja delala kot pokvarjena zločinska organizacija.«

Eden od direktorjev BCCI, savdsko-arabski šejk Kamal Adham, je bil vodja savdsko-arabske tajne službe v času, ko je bil Bush direktor CIA.


Do sedaj ni še noben zahodni časopis razkril dejstva, da je Rothschildova skupina v navezi z Georgeom Sorosom bila središče velikanske ilegalne mreže BCCI. Ključna oseba teh aktivnosti je bil dr. Alfred Harlmann, upravni direktor švicarske izpostave BCCI (Banque de Commerce el de Placement SA), šef banke Zurich Rothschild Bank AG in član upravnega odbora N. M. Rothschild & Sons v Londonu. Prav tako je bil tudi član upravnega odbora švicarske izpostave italijanske BNL in podpredsednik N. Y. Inier Maritime Bank v Ženevi. Prijatelj, nekdanji uslužbenec tajne službe, ki je delal na primeru »Soros«, je odkril, da je septembra 1993 Soros nakopičil -skupaj z mogočno skupino »tihih partnerjev« bogastvo v višini 10 milijard ameriških dolarjev, ki naj bi mu služilo kot vzvod za vznemirjanje evropskih valut.

Med partnerji naj bi bila malo znani trgovec s kovinami in orožjem Marc Rich in izraelski trgovec z orožjem Shaul Eisenberg. Eisenberg že desetletja dela za izraelsko tajno službo in ima pomembne pogodbe v azijskih deželah in bližnjem vzhodu. Tretji Sorosov partner je Rafi Eytan, ki je bil pred tem Mosadova zveza za Britansko tajno službo v Londonu.

V bistvu je Soros še eno orodje za gospodarsko in politično vojskovanje v rokah Rothschildov. Spada med tiste, ki so pred leti začeli s kampanjo »četrtega rajha« proti združeni Nemčiji. Soros je zelo protinemški. V svoji avtobiografiji Podpisnik demokracije, iz leta 1991, je Soros opozarjal na nevarnost, ki jo združena Nemčija predstavlja za ravnovesje (moči) v Evropi ... Lahko je razumeti, da lahko zopet pride do nastanka okoliščin, ki so že obstajala med vojnama. Združena Nemčija postane najmočnejša gospodarska sila in si spremeni vzhodno Evropo v domače dvorišče ... grozoten čarovniški zvarek.«

Njegove ameriške zveze postavljajo Sorosa zelo blizu finančnim in tajnim krogom okoli Georga Busha. Njegova najpomembnejša depozitna banka in glavni posojilodajalce med njegovim napadom na evropski monetarni sistem septembra 1993. je bila CITICORP. največja ameriška banka. Soros je zbral mednarodne investitorje, da bi zamajal nemško marko. Ko je leta 1989 združitev Nemčije postala verjetna, je menedžer na visokem položaju v Citicorpu, nekdanji svetovalec Dukakisove predvolilne kampanje, izjavil: »Nemška združitev predstavlja katastrofo za naše interese. Zagotoviti moramo, da bo nemška marka padla za približno 30 odstotkov, da Nemčija ne bo mogla obnovili vzhodne Nemčije v gospodarsko silo znotraj nove Evrope.«

Po izjavah njegovih sodelavcih ima Soros »neverjeten ego«. Opisoval je, kako med vojno v okupirani Madžarski ni mogel preživeti kot Žid, zato je prevzel spremenjeno identiteto. Vendar pa ni povedal, da ga je pred preganjanjem ščitil mož, ki je bogatim Židom jemal premoženje. Soros pa mu je pri tem pomagal. Tako je »preživel« vojno, in samo dve leti po njenem koncu zapustil Budimpešto. Čeprav tako on kot mediji, ki so v lasti Židov, izrabijo vsako priložnost - še posebej v vzhodni Evropi - da svoje nasprotnike označijo za antisemite, njegovo židovstvo temelji na določenih naukih Talmuda, ne pa na njegovi povezavi z židovsko vero in židovskim ljudstvom.

A resničnost je drugačna. Soros je osebno odgovoren za nastanek kaosa, »šok terapije« v vzhodni Evropi po letu 1989. Tamkajšnjim šibkim vladam je podtaknil absurdne, drakonske ukrepe, kar mu je omogočilo, da je v nekaterih delih vzhodne Evrope nakupil najrazličnejše gospodarske vire po smešno nizkih cenah.

Vzemimo za primer Poljsko:

Konec leta 1989 je Soros organiziral skrivno srečanje med komunističnim režimom Rakowskega in voditelji takrat ilegalne opozicijske sindikalne organizacije Solidarnost. Načrt, ki ga je predstavil obema stranema, je bil sledeč:

Komunisti naj bi opozicijski Solidarnosti prepustili, da prevzame vlado, in s tem pridobili zaupanje ljudi.

Potem bi država namerno pognala svojo lastno industrijo in poljedelstvo v propad s tem, da bi predpisala astronomske obrestne mere, umaknila potrebna državna posojila, podjetja pa ohromila z dolgovi, ki jih ne bi mogla nikoli odplačati.

Potem bi Soros v Poljsko pripeljal svoje bogate mednarodne prijatelje in pokupil zdaj privatizirana državna podjetja.

Novejši primer je velikanska tovarna jekla Huta Warsawa ki bi po besedah strokovnjakov za jeklo danes, če bi jo zgradile zahodne družbe, stala okoli 3 do 4 milijarde ameriških dolarjev. Pred časom se je poljska vlada dogovorila, da prevzame »dolgove« Huta Waršave, ter da tovarno, zdaj prosto dolgov, proda za 30 milijonov ameriških dolarjev milanski družbi Lucchini.

Za izpeljavo svojega načrta je Soros uporabil mladega prijatelja, poljsko-židovskega ekonomskega svetovalca Jeffreva Sachsa, ki je do takrat kot svetovalec delal le v Boliviji. Zato je Soros ustanovil še eno izmed svojih številnih ustanov, fundacija Štefana Batoryja, ki je potem postala pravni subjekt za svetovalno delo Sachsa na Poljskem (1989/90).

Po Sorosovih lastnih besedah je sodeloval tudi z glavnima svetovalcema Lecha Walense in Bronislawa Geremeka, z generalom Jaruzelskim, profesorjem Trxeciakowskim, tajnim svetovalcem poljskega ministra za finance in gospodarstvo, Leszecom Balcerowiczem, ter tudi s samim ministrom. Soros priznava, da je vedel, da bo ta ekonomska »šok terapija« na Poljskem povzročila množično brezposelnost, zapiranje tovarn in družbene nemire. Zato je vztrajal, da Solidarnost prevzame oblast. Prek svoje fundacije je imel dostop do najpomembnejših oblikovalcev javnega mnenja v medijih, npr. Adama Michnika, sodelovanje z ameriško ambasado v Varšavi pa mu je omogočilo cenzuro medijev, ki so začeli z enostransko podporo njegovi »šok terapiji« in nasprotovanjem kritikam.

Kaj pravite? Kaj ni to stara talmudsko-iluminatska strategija?

Rusija in nekdanje države SZ:

Soros je v Rusijo, kjer je sodeloval z Raisso Gorbačov od osemdesetih let, pripeljal delegacijo, da bi ustanovil fundacijo kulturne iniciative. Ta je še eno od njegovih sredstev, da »brez davkov« vstopijo v najvišje politične ešalone, in nadaljujejo z »kupovanjem« najpomembnejših političnih in ekonomskih osebnosti v državi.

Po neuspelem poskusu z Gorbačovom med letoma 1988 in 1991 se je preusmeril na kroge okoli Jelcina. In spet je bil Soros tisti, ki je uvedel svojo »šok terapijo« ob pomoči prijatelja Jeffreva Sachsa.

Po 2. januarju 1992, je Sachsova »šok terapija« povzročila kaos brez primere in predvidene hiperinflacije, čemur so sledile selitve najboljših znanstveno-raziskovalnih inštitutov na zahod. V okviru Sorosovega načrta so Igor Gajdar in Jelcinova vlada drastično zmanjšali podporo industriji in poljedelstvu, kljub temu tla je bilo gospodarstvo v državni lasti. Za cilj so si zadali proračun brez primanjkljaja v naslednjih treh mesecih. Ukinjena so bila posojila za industrijo, podjetja so se astronomsko zadolžila, inflacija rublja je ušla nadzoru.

Soros in njegovi prijatelji so imeli v nastali situaciji takojšnjo korist. Marc Rich, največji svetovni trgovec z aluminijem, je začel kupovati velike količine ruskega aluminija po neverjetno nizkih cenah, in z njim leta 1993 preplavil trg v industrijskih državah, ter s tem povzročil padec cen aluminija za 30 odstotkov.

Madžarska:

Ko je Istvan Csurka, član parlamenta iz nacional-socialistične opozicije, poskušal protestirati proti uničevanju madžarskega gospodarstva s Sorosovimi strategijami, je bil ožigosan kot antisemit, in bil izključen iz vladajočega Demokratičnega foruma.

Jugoslavija:

V začetku  1990 je Soros - v sodelovanju z MMS - v tedanji Jugoslaviji postavil temelje za poznejši izbruh vojne. Soros je prav tako prijatelj namestnika notranjega ministra Lawrenca Eagleburgerja, nekdanjega ambasadorja v Beogradu, ki je ščitil Slobodana  Miloševiča. Eagleburger  je  bivši  predsednik  Kissinger Associates, kjer v upravnem odboru sedi tudi lord Carrington (član Odbora tristotih).  Posredovanje slednjega je  neposredno podžgalo srbsko agresijo proti Hrvatom in Bosancem. Soros je imel pozneje fundacije  v Bosni, Hrvaški, Sloveniji in »Jugoslovanski Sorosov sklad« v Beogradu, v Srbiji. Na Hrvaškem je uporabljal sredstva iz svojega sklada za najemanje vplivnih novinarjev ali pa za diskreditiranje nasprotnikov svoje »šok terapije« z označbami kot so antisemiti in neonacisti (iz raziskave EIRNA: Izpeljave)

Še ena od oseb z zanimivo preteklostjo je zdaj že preminuli L. RON HUBBARD, ustanovitelj Scientološke cerkve (Seieniology church).

V zgodnjih dneh MK ULTRA, programa nadzora zavesti, ki so ga opravljali v ZDA, je nekdanji oficir vojne mornarice Hubbard raziskoval mehanizme človeškega mišljenja, vedoč, kaj se skrivoma gredo v vojski. Potem ko ni hotel sodelovati v vladnih raziskavah in se pridružiti raziskavam psihiatrov, je izdal knjigo DIANETICS - the Modem Science of Mentol Health (Dianetika - sodobna znanost mentalnega zdravja). Knjiga je postala prodajna uspešnica in Hubbardove »slušne tehnike« so veljale za zelo učinkovite. Nekatere tehnike, ki jih je Hubbard opisoval za doseg mentalne svobode, je vlada uporabljala tajno, z namenom da bi si z njimi podjarmila ljudi. Druge tehnike, ki jih je opisoval Hubbards so bili pravzaprav protistrupi MK ULTRA metodam za nadzor zavesti.

Vlada ZDA je zato sprožila umazano obrekovalno kampanjo proti Hubbardu, ki jo je vodil oddelek za mentalno kontrolo pri CIA. Še vedno mladi avtor je - najbrž zaradi neizkušenosti - odkril ključ ene največjih skrivnosti hladne vojne. Vdrli so v njegovo pisarno in ukradli protokol, ki je opisoval tehnike mentalne kontrole, znane kot PSIHOTRONIKA. Hubbarda in njegove kolege so fizično napadli, le za las so ušli ugrabitvi. Velikanski vpliv Scientoloških cerkev kaže, da Hubbard ni bil le nedolžna žrtev. In L. Ron Hubbard je gotovo poznal nekatere pomembne reči, ki se odvijajo na svetu, kajti ne le, da je preživel svoja »čarovniška leta« v »thelemski cerkvi« Aleisterja Crowleya v Kaliforniji, temveč se je povzpel tudi do 33. stopnje Škotskega reda prostozidarjev (morda celo do stopnje Iluminata).

Tako imenovane Hubbardove »slušne« tehnike so dokaj priročno sredstvo za regresijo osebe v njegovo preteklost in njegova pretekla življenja. Hubbard je pri svojih klientih, ki jih je bilo na tisoče, in ki jih je zaposleno regresiral v čedalje bolj oddaljena pretekla življenja, znova in znova opazil isti nenavadni dogodek. Neodvisno od vseh drugih do sedaj omenjenih virov. V podzavesti vsakega klienta je odkril shranjeno informacijo, ki je pri vsakem od njih vsebovala natanko isto zgodbo:

V ozvezdju Pegaza je sončni sistem, imenovan MARCAB; sonce, ki ga obkroža sedem planetov. A sonce bo umrlo. Zato so humanoidni Markabianci, ki bi po naših merilih bili po naravi »zlobni«, iskali drug planet, kamor bi se lahko preselili. Ker so imeli dober okus, so se končno odločili za planet Zemlja. A na tem planetu so bili ljudje, ki bi jim, če bi hoteli nanj preseliti vse svoje ljudstvo, bili v napoto. Po drugi strani pa bi te ljudi lahko uporabili kot sužnje, kar bi jih osvobodilo lastnega dela. Skovali so načrt in navezali stike z eno od zemeljskih ras, ter z njo sklenili dogovor: če jim bodo pomagali pri spodkopavanju in neopaznem prevzemu vseh držav, jih bodo naredili za vladarje ljudi na zemlji ... No, uganite s katerim ljudstvom so Markabianci sklenili dogovor?

ZADETEK! - S Hebrejci!

L. Ron Hubbard je odkril tisto, kar prav tako opisujejo sumerijski zapisi, ep o Gilgamešu, krščansko sveto pismo in druge knjige: da so markabianska »božanska« bitja prišla z neba v letečih krožnikih. Starodavni ljudje, ki niso poznali strojev, so jih opisali kot nekaj, kar jim je bilo razumljivo: leteči oblak ali »leteče kolo, ki je prišlo z neba« s hrupom in paro, ali pa »božje oko« (gotovo je naključje, da ima oko na enodolarskem bankovcu obliko krožnika?).

Hubbard je ugotovil, kdo je bil, in še vedno je, EL SHADDAI - zunajzemeljska rasa, ki je sklenila dogovor s Hebrejci.

Od takrat naprej so to spoznanje poučevali v Scientološki cerkvi vse iniciirance nad 3. stopnjo (OT 3).

Mislite, da je vse to nesmisel? Potem pazljivo preberite naslednje stavke!

Če bi bil to nesmisel, se razen norčevanja in zasmehovanja ne bi zgodilo nič posebnega. A če vas zanima do kolikšne mere gre nekomu kaj v nos, si oglejte resnost njegove reakcije.

Seveda so kazarsko-židovski Iluminati in »Hebrejska krvna zveza« (potomci tistih Hebrejcev, ki so sklenili dogovor z Markabijanci, še ena skrivna loža), kmalu izvedeli za Hubbardovo odkritje, a njegova organizacija je bila že premočna, da bi se ji zoperstavili. Zato so vodilni Kazarji-Iluminati začeli, kot so jih naučili Markabianci (že v Stari zavezi), organizacijo spodkopavati, se vanjo infiltrirati  in jo prevzemati. Uganite, kaj se je zgodilo!

Leta 1981 je celotno Scientološko cerkev v vseh državah, kjer je obstajala, odkupil največji proizvajalec Whiskeya na tem svetu, kanadski Žid Bronfman. Zdaj boste razumeli, zakaj so najpomembnejši možje v Scientologiji, pa tudi njeni ustanovitelji, cerkev takrat zapustili. Kajti od takrat naprej je Scientološka cerkev organizacija kazarsko-židovskih Iluminatov. Ste presenečeni?

Te informacije sem dobil od ustanovitelja Scientologije v Nemčiji, pa tudi od ljudi iz ZDA, ki so delali s Hubbardom dokler ni umrl. (Ti ljudje ne želijo biti imenovani, ker imajo že tako ali tako težko življenje.)

Je vse skupaj smiselno?