Med partnerji naj bi bila malo znani trgovec s kovinami in orožjem Marc Rich in izraelski trgovec z orožjem Shaul Eisenberg. Eisenberg že desetletja dela za izraelsko tajno službo in ima pomembne pogodbe v azijskih deželah in bližnjem vzhodu. Tretji Sorosov partner je Rafi Eytan, ki je bil pred tem Mosadova zveza za Britansko tajno službo v Londonu.

V bistvu je Soros še eno orodje za gospodarsko in politično vojskovanje v rokah Rothschildov. Spada med tiste, ki so pred leti začeli s kampanjo »četrtega rajha« proti združeni Nemčiji. Soros je zelo protinemški. V svoji avtobiografiji Podpisnik demokracije, iz leta 1991, je Soros opozarjal na nevarnost, ki jo združena Nemčija predstavlja za ravnovesje (moči) v Evropi ... Lahko je razumeti, da lahko zopet pride do nastanka okoliščin, ki so že obstajala med vojnama. Združena Nemčija postane najmočnejša gospodarska sila in si spremeni vzhodno Evropo v domače dvorišče ... grozoten čarovniški zvarek.«

Njegove ameriške zveze postavljajo Sorosa zelo blizu finančnim in tajnim krogom okoli Georga Busha. Njegova najpomembnejša depozitna banka in glavni posojilodajalce med njegovim napadom na evropski monetarni sistem septembra 1993. je bila CITICORP. največja ameriška banka. Soros je zbral mednarodne investitorje, da bi zamajal nemško marko. Ko je leta 1989 združitev Nemčije postala verjetna, je menedžer na visokem položaju v Citicorpu, nekdanji svetovalec Dukakisove predvolilne kampanje, izjavil: »Nemška združitev predstavlja katastrofo za naše interese. Zagotoviti moramo, da bo nemška marka padla za približno 30 odstotkov, da Nemčija ne bo mogla obnovili vzhodne Nemčije v gospodarsko silo znotraj nove Evrope.«

Po izjavah njegovih sodelavcih ima Soros »neverjeten ego«. Opisoval je, kako med vojno v okupirani Madžarski ni mogel preživeti kot Žid, zato je prevzel spremenjeno identiteto. Vendar pa ni povedal, da ga je pred preganjanjem ščitil mož, ki je bogatim Židom jemal premoženje. Soros pa mu je pri tem pomagal. Tako je »preživel« vojno, in samo dve leti po njenem koncu zapustil Budimpešto. Čeprav tako on kot mediji, ki so v lasti Židov, izrabijo vsako priložnost - še posebej v vzhodni Evropi - da svoje nasprotnike označijo za antisemite, njegovo židovstvo temelji na določenih naukih Talmuda, ne pa na njegovi povezavi z židovsko vero in židovskim ljudstvom.

A resničnost je drugačna. Soros je osebno odgovoren za nastanek kaosa, »šok terapije« v vzhodni Evropi po letu 1989. Tamkajšnjim šibkim vladam je podtaknil absurdne, drakonske ukrepe, kar mu je omogočilo, da je v nekaterih delih vzhodne Evrope nakupil najrazličnejše gospodarske vire po smešno nizkih cenah.

Vzemimo za primer Poljsko:

Konec leta 1989 je Soros organiziral skrivno srečanje med komunističnim režimom Rakowskega in voditelji takrat ilegalne opozicijske sindikalne organizacije Solidarnost. Načrt, ki ga je predstavil obema stranema, je bil sledeč:

Komunisti naj bi opozicijski Solidarnosti prepustili, da prevzame vlado, in s tem pridobili zaupanje ljudi.

Potem bi država namerno pognala svojo lastno industrijo in poljedelstvo v propad s tem, da bi predpisala astronomske obrestne mere, umaknila potrebna državna posojila, podjetja pa ohromila z dolgovi, ki jih ne bi mogla nikoli odplačati.

Potem bi Soros v Poljsko pripeljal svoje bogate mednarodne prijatelje in pokupil zdaj privatizirana državna podjetja.

Novejši primer je velikanska tovarna jekla Huta Warsawa ki bi po besedah strokovnjakov za jeklo danes, če bi jo zgradile zahodne družbe, stala okoli 3 do 4 milijarde ameriških dolarjev. Pred časom se je poljska vlada dogovorila, da prevzame »dolgove« Huta Waršave, ter da tovarno, zdaj prosto dolgov, proda za 30 milijonov ameriških dolarjev milanski družbi Lucchini.

Za izpeljavo svojega načrta je Soros uporabil mladega prijatelja, poljsko-židovskega ekonomskega svetovalca Jeffreva Sachsa, ki je do takrat kot svetovalec delal le v Boliviji. Zato je Soros ustanovil še eno izmed svojih številnih ustanov, fundacija Štefana Batoryja, ki je potem postala pravni subjekt za svetovalno delo Sachsa na Poljskem (1989/90).

Po Sorosovih lastnih besedah je sodeloval tudi z glavnima svetovalcema Lecha Walense in Bronislawa Geremeka, z generalom Jaruzelskim, profesorjem Trxeciakowskim, tajnim svetovalcem poljskega ministra za finance in gospodarstvo, Leszecom Balcerowiczem, ter tudi s samim ministrom. Soros priznava, da je vedel, da bo ta ekonomska »šok terapija« na Poljskem povzročila množično brezposelnost, zapiranje tovarn in družbene nemire. Zato je vztrajal, da Solidarnost prevzame oblast. Prek svoje fundacije je imel dostop do najpomembnejših oblikovalcev javnega mnenja v medijih, npr. Adama Michnika, sodelovanje z ameriško ambasado v Varšavi pa mu je omogočilo cenzuro medijev, ki so začeli z enostransko podporo njegovi »šok terapiji« in nasprotovanjem kritikam.

Kaj pravite? Kaj ni to stara talmudsko-iluminatska strategija?

Rusija in nekdanje države SZ:

Soros je v Rusijo, kjer je sodeloval z Raisso Gorbačov od osemdesetih let, pripeljal delegacijo, da bi ustanovil fundacijo kulturne iniciative. Ta je še eno od njegovih sredstev, da »brez davkov« vstopijo v najvišje politične ešalone, in nadaljujejo z »kupovanjem« najpomembnejših političnih in ekonomskih osebnosti v državi.

Po neuspelem poskusu z Gorbačovom med letoma 1988 in 1991 se je preusmeril na kroge okoli Jelcina. In spet je bil Soros tisti, ki je uvedel svojo »šok terapijo« ob pomoči prijatelja Jeffreva Sachsa.

Po 2. januarju 1992, je Sachsova »šok terapija« povzročila kaos brez primere in predvidene hiperinflacije, čemur so sledile selitve najboljših znanstveno-raziskovalnih inštitutov na zahod. V okviru Sorosovega načrta so Igor Gajdar in Jelcinova vlada drastično zmanjšali podporo industriji in poljedelstvu, kljub temu tla je bilo gospodarstvo v državni lasti. Za cilj so si zadali proračun brez primanjkljaja v naslednjih treh mesecih. Ukinjena so bila posojila za industrijo, podjetja so se astronomsko zadolžila, inflacija rublja je ušla nadzoru.

Soros in njegovi prijatelji so imeli v nastali situaciji takojšnjo korist. Marc Rich, največji svetovni trgovec z aluminijem, je začel kupovati velike količine ruskega aluminija po neverjetno nizkih cenah, in z njim leta 1993 preplavil trg v industrijskih državah, ter s tem povzročil padec cen aluminija za 30 odstotkov.

Madžarska:

Ko je Istvan Csurka, član parlamenta iz nacional-socialistične opozicije, poskušal protestirati proti uničevanju madžarskega gospodarstva s Sorosovimi strategijami, je bil ožigosan kot antisemit, in bil izključen iz vladajočega Demokratičnega foruma.

Jugoslavija:

V začetku  1990 je Soros - v sodelovanju z MMS - v tedanji Jugoslaviji postavil temelje za poznejši izbruh vojne. Soros je prav tako prijatelj namestnika notranjega ministra Lawrenca Eagleburgerja, nekdanjega ambasadorja v Beogradu, ki je ščitil Slobodana  Miloševiča. Eagleburger  je  bivši  predsednik  Kissinger Associates, kjer v upravnem odboru sedi tudi lord Carrington (član Odbora tristotih).  Posredovanje slednjega je  neposredno podžgalo srbsko agresijo proti Hrvatom in Bosancem. Soros je imel pozneje fundacije  v Bosni, Hrvaški, Sloveniji in »Jugoslovanski Sorosov sklad« v Beogradu, v Srbiji. Na Hrvaškem je uporabljal sredstva iz svojega sklada za najemanje vplivnih novinarjev ali pa za diskreditiranje nasprotnikov svoje »šok terapije« z označbami kot so antisemiti in neonacisti (iz raziskave EIRNA: Izpeljave)