V 18. stoletju je Nemčija postala središče evropske templjarske prostozidarske lože (to ni imelo nič skupnega ali pa zelo malo z izvorno ideologijo vitezov templjarjev). Templjarske stopnje prostozidarstva so uvedli v sistem svobodne pokornostih kar je pomenilo, da so se morali člani zaobljubiti strogi pokornosti tistim z Višjo stopnjo. Vodja, imenovan Neznani predstojnik, z nazivom Vitez rdečega peresa, je bil zvest škotskemu redu, torej Stuartom.

Stroga pokornost 

Približno desetletje po iniciaciji FREDERIKA VELIKEGA je strogo pokornost in škotski red prevzela večina nemških prostozidarjev.

Frederick si je prislužil ogromne dobičke s konflikti, h katerim so prispevali škotski prostozidarji. Prizadeval si je za razširitev Prusije, zato je podpiral JAKOBINCE proti HANOVERJANCEM, med drugim tudi leta 1745 med veliko invazijo na Anglijo. Kasneje je z Angleži sklenil zavezništvo in se z njihovimi težavami okoristil tako, da jim je posojal nemške vojake. (Očitno je tudi on bral Machiavellija!).

Zadolžitve so ponovne služile židovskim bankirjem, in s tem Illuminatom, na njihovi poti, da zavladajo svetu.

To je bil najmočnejši udarec družine ROTHSCHILD, ki je do tedaj že izgradila popolno vohunsko in kurirsko službo po vsej Evropi.

20. junija, 1815 je eden njihovih kurirjev, kije pravkar prispel iz bojnega polja, NATHANU ROTHSCHILDU izročil informacijo o francoskem porazu. Nathan se je v naglici vrnil v London, kjer je na borzi prodal vse svoje delnice »angleški konzul« in s tem ustvaril videz, da je Anglija izgubila bitko. Govorice so se razširile, in večina drugih delničarjev je prodala svoje imetje, zaradi bojazni, da ne bi izgubili vsega. Po nekaj urah je vrednost »Angleškega konzula« padla iz enega dolarja na pet centov, in Nathan jih je po tej smešno nizki ceni začel kupovati. Nedolgo zatem je uradna vest o angleški zmagi dosegla London. Vrednost »Angleškega konzula« se je v trenutku povzpela na višjo ceno, kot je bila njena začetna vrednost, in se je pozneje še dvigovala.

Napoleon je dobil svoj Waterloo, Nathan pa nadzor nad angleškim gospodarstvom. Čez noč se je že tako ogromno bogastvo Rothschildov za več kot dvajsetkrat povečalo.

Francozi so po porazu imeli težave pri obnovi, zato so leta 1817 podpisali izdatno kreditno pogodbo s francosko banko OUVARD in londonsko banko BARING BROTHERS. Ne pa tudi z Rothschildi. In ko je v naslednjih letih Francija potrebovala nadaljnja posojila, so se ponovno izognili Rothschildom.

Rothschildom to seveda ni bilo všeč, in poskušali so na vse dovoljene in nedovoljene načine prisiliti vlado, da bi jim prepustila posle, a brez uspeha.

5. novembra. 1818, pa se je zgodilo nekaj povsem nepričakovanega. Potem ko so se obveznice francoske vlade postopoma rasle že celo leto, so nenadoma začele padati. Na dvoru Luja  XVIII. je  bilo  ozračje nadvse  napeto.   Edina, ki  nista  bila zaskrbljena, temveč celo zelo zadovoljna, sta bila brata Rothschild. KALMAN in JAKOB. Kajti oktobra leta 1818 jima je s pomočjo agentov in njunimi brezmejnimi zalogami denarja uspelo nakupiti ogromne količine francoskih obveznic, ki so jih izdali njuni tekmeci Ouvrard in Baring Brothers. To je povzročilo porast cene: 5. novembra 1818 sta na vseh večjih evropskih borzah začela prodajati ogromne količine teh obveznic, s čimer sta povzročila preplah.

S tem so Rothschildi postali najpomembnejši tudi v Franciji. Francoski dvor jim je moral nakloniti vso svojo pozornost, in to ne le v finančnih zadevah.

Po tem francoskem porazu je hiša Rothchildov prevzela nadzor nad Francijo, v Londonu pa je Nathan Rothschild imel neposreden vpliv na britanski parlament preko »Angleške banke«