Ti radijski valovi so bili naravnani na biološke električne frekvence. Znani so kol ELF (extreme low frequencies ~ izjemno nizke frekvence): na začetku tega stoletja jih je odkril NIKOLA TESLA. Leta 1884 se je Tesla zaposlil pri Edisonu, a sta se zaradi drugačnih pogledov na pridobivanje električne energije njuni poti kmalu razšli, in Tesla se je odločil, da bo delal pri Edisonovemu tekmecu, Westinghousu. Leta 1892 je na Niagarskih slapovih začela delovati prva postaja na izmenični tok, ki jo je načrtal Tesla, konstruiral pa Westinghouse. Nedolgo zatem je Tesla vstopil v »znanstveni super svet«, kamor, kolikor nam je znano, mu do zdaj ni mogel slediti še noben drug znanstvenik. Kaže, da je le bankir J. P. MORGAN (J. P. Morgan & Co. je bil ameriški predstavnik N. M. Rothschild & Co.),ki je financiral Westinghousa doumel, kaj se pripravlja. Tesla je začel razumeti energetsko polje, ki obkroža zemljo in izpolnjuje vesolje, in izkoriščati njegovo energijo seveda brezplačno. Istočasno je uporabil energetsko polje etra za različne oblike komuniciranja  in prenašanja energije. Energetski viri, kot so premog, nafta in voda bi postali odveč, kot tudi visoko napetostni električni vodi. Ladje, avtomobili, letala, tovarne in hiše bi si lahko dovajale energijo neposredno iz energetskega polja etra. Do konca leta 1898 se je Tesla na svojem eksperimentalnem področju v Colorado Springsu. ki ga je financiral J. P. Morgan, že zelo približal tehnični rešitvi za pridobivanje energije iz etra. Danes je ta tehnologija znana kot »gravitacijska energija« oz. »tahionska energija«. Morgan je zelo dobro razumel, kaj to odkritje pomeni. Nadzor z elektriko, nafto, bencinom, premogom itd. ne bi bila več zagotovljen. Zato je ukazal naj z delom prekine. Teslin center v Colorado Springsu pa uniči. A Tesla ni odnehal. Do svoje smrti. 7. januarja, 1943. je izumil vrtoglavo število iznajdb, nekatere revolucionarne in nekatere, o posledicah katerih lahko tudi danes zgolj ugibamo. Njegove iznajdbe bi lahko zemljo v kratkem času spremenile v raj - kot zdaj veste, to ni tisto, kar naši manipulatorji hočejo. Med temi iznajdbami so stroji, ki lahko zbirajo energijo iz etra (danes tahionskega polja) in jo transformirajo v uporabno energijo, ter »prevodnik trdih stanj« (1931), ki je poganjal poseben električni motor, nameščen v luksuzni limuzini, in omogočal zmogljivosti podobne bencinskemu motorju. Avto so testirali teden dni pri hitrosti 130 km/h - cena bencina: NIČ! (Ta naprava v velikosti vinske steklenice je proizvedla dovolj energije za celotno gospodinjstvo!). Nadalje mu je uspelo povzročiti umetne potrese, z vibracijo, ki jo je povzročil v tahionskem polju, ki se je potem prenesla na materijo. Nekoč mu je uspelo izzvati potres v bloku v New Yorku. Poleg tega, da je imel patent za daljinsko vodenje vozil (1898), je razvil tudi brezžični prenos energije.

Nas v tej knjigi pa zadeva izum stoječih valov (ogledali si ga bomo malce pozneje) in izjemno nizkih frekvenc, znanih kot »Teslin efekt«. Ti eksperimenti so oblikovali temelje za vse moderne raziskave na področju ELF komunikacij. Če je tahionsko polje podvrženo vplivu ELP vala in potem usmerjeno na človeško bitje, se prekine delovanje električnih funkcij v možganih, kar povzroči motnje budne zavesti. Na nevrološke in psihološke funkcije se vpliva z zmanjšanjem mentalnih funkcij in oseba postane bolj dovzetna za sugestije. Iz članka Associated Pressa, z dne 20. maja 1983, izvemo, da to počnejo namenoma, kajti SZ naj bi od leta 1960 naprej uporabljala napravo imenovano LIDA. V SZ so UDA uporabljali za umirjanje ljudi in povzročanje transu podobnih stanj. S tem lahko zdravijo psihične probleme, nevroze in visok krvni tlak. po drugi strani pa lahko prav tako povzročijo agresivna in depresivna stanja.

Velike enote LIDA so uporabljali za radiacijo posameznikov, mest in celo celotnih področij v SZ in ZDA: s tem so hoteli so sprožiti določen vzorec obnašanja. Po dokumentih obrambne tajne služne ZDA, je moč z daljinskim vodenjem povzročiti, da se v glavi človeškega bitja pojavijo zvoki ali cele besede, kot tudi napade, srčno kap, epileptični napad in druge bolezni.

Primer »nevidne vojne«, ki je postal znan javnosti, je tako imenovani »Moskovski signal« (Moscow signal). Ko so leta 1962 v ambasadi ZDA preverjali, če je kje nameščena prisluškovalna naprava, so odkrili mikroval, ki je bil usmerjen neposredno na ambasado. V okviru projekta »Pandora« so raziskovali motive za ta mikrovalovni napad. Odkrili so, da so možne posledice delovanja mikrovalov glavoboli, bolečine v očeh, bruhanje, utrujenost, splošna telesna oslabelost, slabost, razdražljivost, strah, depresija, motnje spanca, napetost, zmanjšane intelektualne sposobnosti, slabše spominske sposobnosti in rak. Po trditvah svetovalca za varnost, Zbigniewu Brzezinskem, je imelo osebje na ameriški ambasadi v Moskvi najvišjo stopnjo rakavih obolenj na svetu. Po krajši prekinitvi zaradi zahtev predsednika Lyndona Johnsona, naslovljenih na ministrskega predsednika Alekseja N. Kosygina, se je bombardiranje z mikrovalovi nadaljevalo.

S tako imenovano psihotroniko, s Teslinimi orožji, ki jih je relativno lahko izdelati, je mogoče vplivati na budno zavest vojakov, in tako onemogočiti njihovo voljo do napada. V članku revije Magazine 2000. št. 97. december 1993, beremo:

»Nova psihotronična orožja: - Se spomnite podobe iz zalivske vojne, ko je na tisoče iraških vojakov, ki so kapitulirali, prišlo iz svojih jarkov, in se predajalo celo novinarjem, in bilo dobrodošel »kanon futer« za topove, kljub belim zastavam? Vse več in več vojaških strokovnjakov je zdaj prepričanih, da do nenadne predaje ni prišlo zaradi slabe preskrbe Saddamovih čet, temveč zaradi ameriških psihotroničnih orožij za nadzor uma. Nekatere od teh visoko razvitih tehnoloških orožij izkoriščajo učinek radijskih valov na človeške možgane. Januarski izvod (1993) revije »Aviation Week and Space Technology« je poročal, da ameriški obrambni minister opremlja rakete z napravami, ki lahko ustvarjajo elektromagnetne impulze (EMP-je), ki lahko »paralizirajo« nasprotnika, ne da bi bilo treba uporabiti atomsko, biološko ali kemično orožje. Ta vrsta orožja je bil v glavnem namerjena za motenje sovražnikovih elektronskih sistemov. Druge naprave uporabljajo nadzvočne ali EFL (izjemno nizke frekvence) valove, ki povzročajo slabost in bruhanje, in zmedejo orientacijo napadenih. Njihov doseg je vsak 2.500 kilometrov ...«

Prav tako, kot je mogoče zmanjšati agresivnost, je mogoče povzročiti centre agresije, iz katerih se lahko razvijejo državljanske vojne, nemiri, množični samomori, sovraštvo.

'Insiderske' publikacije  pogosto  pišejo o tako imenovanih Teslinih orožjih. To se zelo sposobne naprave, ki za svojo moč izkoriščajo neomejen potencial tahionskega polja. Najbolj znani na tem področju so ameriški vojaški polkovnik in fizik Thomas E. Bearden in ameriška fizika Sidney Hurwitz in Guy Obolensky. Zadnja dva sta dolga aktivno delala za izraelske obrambne sile. Leta 1969 je Hurwitz konstruiral Teslino orožje, ki je v polmeru 300 metrov drastično povečalo ali zmanjšalo gravitacijsko težo kovin. Hurwitz je, na primer, lahko povzročil, da je majhna  pištola tehtala več kilogramov in spremenila dimenzije, da naboji niso več ustrezali. Z močnejšim vplivanjem so kovinski deli orožja razpadli na kose »kot testo«. (Ti poskusi so bili posneti in so prikazani v video trilogiji UFO's: From Legend to reality, Top Secret, The Contact; vsebujejo tudi intervju z Thomasom E. Beardnom).

Vremensko vojskovanje

»Prenagljeno bi bilo sklepati, da so modeli tople grede neustrezni, in to iz preprostega razloga: modele tople grede se ne da ovreči z nobenimi meritvami ali kakršnimikoli drugimi znanstvenimi dejstvi. So neovrgljivi, ker nimajo ničesar skupnega z znanstvenimi izjavami. Klimatski modeli so manipulativni sociološki instrumenti, ki iz dovoljšnjega števila zunanjih parametrov in samovoljnega opazovanja dovoljujejo konstrukcijo katastrofalnih scenarijev,  z maksimalnim političnim potencialom, da 'pridejo skozi'. Zatorej napovedujemo, da se bodo prav Kahlovi podatki, ki danes očitno nasprotujejo klimatskim modelom - v samo nekaj tednih uvrstili med najboljše potrditve modela tople grede. Fleksibilnosti teh modelov nikakor ne smemo podcenjevati.«

Tema, ki se nikoli ne pojavi v medijih, je možnost nove ledene dobe. Po desetletnih proučevanjih vzorcev kamnin in zemlje, so mnogi ugledni meteorologi in geologi prišli do sklepa, da bo v naslednjih petdesetih letih nastala nova ledena doba. Nastanek ledene dobe je po njihovem mnenju neodvisen od učinka tople grede, ki jo povzroča onesnaženje atmosfere. V le nekaj desetletjih naj bi ohladitve bile enake sedanjim otoplitvam.

Se bolj zaskrbljujoče je, če upoštevamo, da lahko le 1 % manj sončne svetlobe povzroči ledeno dobo. Zmanjšanje radiacije zaradi onesnaževanja okolja je manj moleče kot pa dejstvo, da bi lahko gigantski vulkanski izbruhi znatno oslabili sončno svetlobo. Oblaki drobcev prahu, ki pri teh izbruhih nastanejo, se lahko leta zadržujejo v stratosferi in znatno zmanjšajo temperaturo na površini zemlje. Zelo malo tovrstnih informacij se pojavi v medijih.

Obstaja pa tudi popolnoma drugačna razlaga o vremenu, in o tej mediji prav tako molčijo.

Da današnje vremenske razmere ne moremo vedno označiti kot »muhavost«, in da so naravne katastrofe, potresi, viharji in vetrovna obdobja vse drugo kot »božja kazen«, kaže sledeči citat Moire Timms iz, že omenjene knjige Avtobus ob šestih:

Brez izpopolnjene teorije o tem, zakaj se klima spreminja, so vsi človeški poskusi, da jo preoblikujejo, nevarni (podobno kot terapija z zdravili, ki se bori s simptomi, ne da bi napadla vzrok). Je to tisto, na kar je namigoval Johann Friede? 'Ne bo vse rezultat naravnih vzrokov, temveč bo človeštvo poseglo po oblakih in na ta način ogrozilo svoj lastni obstoj'. ... Leta 1975 je bilo samo v ZDA aktivnih devet vladnih programov in šestinšestdeset programov drugih agencij. Ti programi obsegajo preštevilne klimatske eksperimente, kot so sejanje delcev po oblakih za kondenzacijo in nastanek dežja, za zatiranje toče, razprševanje megle, za odvračanje snežnih metežev in padanja snega, povzročanje potresov in plim, onemogočanje strel itd. Če se bo zdajšnja težnja težko napovedljivega in hladnega vremena nadaljevala, bodo severna Amerika, Kanada, severna Evropa in Rusija trpele najhujše posledice. Kraja vremena, z dodatkom kompleksnih tehnoloških sredstev, ko se bo slabo vreme preusmerjalo nad revne države, bi lahko v bližnji prihodnosti predstavljala zelo resen problem, ko bodo 'naravne' katastrofe, lakota in neurja prizadele manj razvite države. To bi celo lahko pripeljalo do vojne. Kot vsi poskusi za izkoriščanje naravnih sil, bo tudi ta pripeljal do mnogih nezaželenih posledic. Do sedaj niso bili sprejet še nobeni mednarodni zakoni, ki bi omejevali 'vremenski monopol', ki se že sam po sebi zdi zelo dobičkonosen. Ustvarjanje 'vremena' na enem kraju pa je mogoče le z vplivanjem na njegov potencial drugod.

Leta 1973 je Honduras obsodil ZDA kraje dežja, in povzročitve hudega neurja, ko so ZDA spremenile smer hurikana 'Fifi', da bi zavarovale turistično industrijo na Floridi. Hurikan je povzročil najhujšo škodo v zgodovini Hondurasa. El Salvador, ki je trpel huda neurja, je proti ZDA naperil podobne obtožbe, kot tudi Japonska, ki smatra, da jo je spreminjanje smeri tajfunov iz njihovega izvornega mesta v Guamu, oropalo pičlega, a življenjsko pomembnega dežja. Rodezijo in Izrael so sosednje države obsodile kraje dežja ... ZN se ukvarjajo z smernicami o prepovedi vojne z okoljem, a to je kompleksna in težavna zadeva, in skoraj nemogoče je dovolj močno zavezati mošnjo. V 'The Cooling - Ohladitev' Lowell Ponte citira vojake, ki so priznali, da so letala ZDA zaustavila neurje na Filipinih in na Azorih, da bi s tem zavarovali vojaške interese ZDA, niso pa hoteli ugoditi prošnjam mnogih afriških držav z območja južne Sahare, ki so trpele zaradi viharjev in lakote, z utemeljitvijo, naj naslovijo ameriške zasebne družbe. Ponte prav tako opisuje načrte Sovjetov za drastične spremembe normalnih vremenskih vzorcev znotraj SZ, kar naj bi pripomoglo k povečanju kmetijske proizvodnje.«

Prav tako obstaja dokaz, da so množično uničenje, ki ga je med letoma 1982/83 v Tihem oceanu povzročil El Nino. namerno povzročili Sovjeti s poseganjem v ionosfero. El Nino je oceanski tok, ki vpliva na vreme z naravnimi spremembami, zgodi pa se približno enkrat na deset let. Običajno povzroči zelo hudo deževje nad deli Peruja in na omejenem območju nasproti južnoameriške zahodne obale. A posledice El Ninoa iz leta 1982/83 so bile drastično drugačne. Pasatni vetrovi nad ekvatorjem, ki na južni polobli običajno pihajo od vzhoda proti zahodu, so bili podvrženi učinku zapore, kar je povzročilo, da so vodni tokovi, ki običajno tečejo proti Aziji, tekli v nasprotno smer in se kopičili pred zahodno obalo južne Amerike. Iz meteorologom neznanih razlogov, so pasati tedaj spremenili smer, in tako povzročili hude nalive v Peruju in neurje v Avstraliji. Nadalje je to povzročilo potrese, plazove in tornade v južni Kaliforniji, nad zahodno obalo severne Amerike in na Aljaski.

Ta primer natančno pojasnjuje vpliv ELF valov, ki jih usmerjajo s Teslinim ojačevalnim oddajnikom skozi zemljo v ionosfero, in s tem ustvarijo ogromne stoječe valove. Po drugi strani to deluje kot vremenski pregradni mehanizem, ki povzroči nenadni in nepričakovani zaporni učinek v vzhodno-zahodnih pasatnih vetrovih. Dr. Michrowski, s kanadskega notranjega ministrstva, je že leta 1978 pisal o tem, da so Sovjeti že pozimi 1976/77 uspeli določiti resonanco zemlje, in tako bili zmožni ustvariti dokaj stabilne stoječe valove na določenih lokacijah, in s tem bili sposobni zaustaviti ali spreminjati tok zelo hitrih višinskih vetrov na severni polobli.

Ne le, da imajo namerne spremembe vremena z ELF valovi škodljive vplive na naravne vremenske strukture in ritem plim, vplivajo tudi na ljudi, in zaradi motenja naravnih ritmov tudi na živali, ki so odvisne od toplih vetrov in oceanskih tokov, ali pa jim ti služijo kot smerokazi. Ptice zaradi tega ne morejo najti otoka na katerem se običajno razmnožujejo, kiti izgubljajo orientacijo, ker so se tokovi spremenili. (Zelo dragocene informacije o spreminjanju vremena in o psihološkem vojskovanju lahko najdete v knjigi Nikola Tesla - Freie Energie statt Blut und Öl!).

Bralca na tem mestu opominjam na dejstvo, da v primeru ledene dobe ali pa katastrof zaradi onesnaževanja okolja, obstaja le malo alternativ in rešitev. Vendar pa je za elito, ki je vsaj že od leta 1957 seznanjena s katastrofalnimi vplivi na okolje, položaj čisto drugačen.

Leta 1957 so se v Huntsvillu, v Alabami, srečali pomembni znanstveniki, da bi proučili podatke iz na novo nameščenega satelitskega programa. Eden od prisotnih, dr. Carl Gerstein, je napovedal, da bo onesnaženje v zgornji atmosferi in več slo milijard ton ogljikovega dioksida, ki se tam nahaja, do konca tisočletja povzročilo katastrofalne razmere. Prišli so do sklepa, da v prihajajočem stoletju zaradi posledic te onesnaženosti, na zemeljski površini človeško življenje ne bo več mogoče. Zato so razvili načrt, o katerim je seznanjena večina današnjih NLP-logov, njegovo obelodanjenje pa je stalo življenja že nekaj oseb.

Načrt je bil sledeč:

• ALTERNATIVA 1: Detonacija jedrskih naprav v stratosferi, ki bi omogočila, da ogljikov dioksid uide v vesolje.
• ALTERNATIVA 2: Izgradnja velikih podzemnih, samozadostnih  mest,  kjer bi  se  namestila  »elitna družba«,  in  tam živela, dokler ne bi  bilo življenje na zemeljski površini ponovno mogoče.
• ALTERNATIVA 3: Kolonizacija drugega planeta, t.j. Marsa.

Alternativo 1 so pozneje razglasili za prenevarno in jo odstranili iz seznama. Ostali dve alternativi pa se postopoma uresničujeta.

ALTERNATIVA 2 obsega - po mojih raziskavah - že skoraj petinsedemdeset podzemnih mest, petinšestdeset od teh na severno ameriški celini, eno v švicarskih Alpah, eno v Transvaalu, v južni Afriki, in eno v Pine Gapu, v Avstraliji. (Drugih se ne spomnim, kajti seznam sem imel v rokah le kratek čas.) Med ameriškimi podzemnimi mesti so podzemne baze Dulce Base, v New Mexicu, Area 51, Groom Lake v Nevadi, »Country Club« v Marylandu in Los Alamos, imenovan »Sanjska dežela«, v Kaliforniji, kjer se izvajajo genetski poskusi na ljudeh (kloniranje), testni poleti in izdelujejo kopije strmoglavljenih krožnikov, kot tudi testiranje projektov, kot so pulzijski pogoni.

Leta 1992 sem se pogovarjal z gospo v Sidneyu, v Avstraliji, ki ne želi biti imenovana. Delala je za avstralsko »čistilno brigado«, in kot njena pripadnica tudi vstopila v podzemno bazo v PINE GAP. Povedala je - vzklic grožnjam - da Pine Gap sega približno trinajst kilometrov globoko, deluje po načelih  proste energije, ima jezera, viseče železnice, lastno sadje in zelenjavne vrtove itd. Po uradnih informacijah lahko Pine Gap brez težav prenese neposredni jedrski udarec. (Več o Pine Gapu v knjigi Stana Devoa Cosmic Conspiracy /Vesoljna zarota/).

ALTERNATIVA 3 naj bi stekla že leta 1959. Ob koncu petdesetih so s pomočjo nemških znanstvenikov, ki so pomagali graditi nemške krožnike - med drugimi Viktor Schauberger (Vril 7) - in z uporabo tehnologije NPL-jev, ki so strmoglavili v zahodnem delu ZDA, že izgradili ameriške krožnike. Vzporedno z uradnim vesoljskim programom je stekel tajni program o raziskavi luninega površja s pomočjo tehnologije letečih krožnikov. Leta 1960 sta začeli s skupnim delom Američanov in Rusov dve bazi, postavljeni na vzhodnem robu MARE IMBRIUM. To sta ARHIMEDOVA in CASSINIJEVA BAZA. poimenovani po kraterjih, kjer so ju zgradili. Baze na luni so bile načrtovane kot postajališče na poti proti Marsu.

22. maja 1962. naj bi prišlo do prvega človeškega pristanka na Mars. Ta pristanek, pa tudi polet nad Marsovim površjem s komentarjem ameriške in ruske posadke je bil posnet s krožnika.

Januarja 1977 je uslužbenec NASA, Harry Carmell, film izročil uglednemu astronomu, siru Williamu Ballantineu.

6. februarja 1977, se je Ballantine nameraval sestati z Johnom Hendryjem, direktorjem dnevnega časopisa, da se dogovorita o objavi filma. Na poti do Hendryja je umrl v skrivnostni avtomobilski nesreči. S pomočjo Ballanteinove žene in Carmella je film končno prispel v roke »znanstvene« skupine angleške postaje »Sceptre TV«. Predvajali so ga v oddaji »Znanstveno poročilo«. Postaja je kmalu zatem prejela namig, da bo izgubila svojo licenco, če bo nadaljevala s poročanjem o tej temi. Film, posnet iz kabine letečega plovila, kaže kratek pogled na instrumente, ki so zabeležili zunanji zračni pritisk 700 milibarov in zunanjo temperaturo 4° celzija. Astronavti, katerih glasovi so prav tako bili posneti, so odobravajoče zaklicali: »Je 22. marec 1962, smo na Marsu in imamo zrak!«

Če sem se s svojimi osebnimi hipotezami do sedaj zadrževal, moram zdaj eno vendarle predstaviti. Kar slišim vas: »Kakšne bedarije, saj vemo, da življenje na Marsu ni mogoče ...«

Jaz pa vas vprašam: ali to res VESTE? Bodimo pošteni: vse kar vemo o Marsu je to, kar se pojavlja v poročilih NASA in kar je objavljeno v običajnih učbenikih. Javnosti je bilo REČENO, da na Marsu ni življenja, a to še ne pomeni, da zares VEMO! Razumeti morate, da so vesoljski programi prav tako v rokah monopolistov, in nihče, razen znanstvenikov, ki so neposredno vpleteni v projekte, RESNIČNO ne ve ničesar. Kakršnokoli informacijo dobimo, ji moramo verjeti (ali ne), ker v tem trenutku pač ne moremo poleteti na Mars in je osebno preveriti. Predpostavimo, da je Mars v resnici mrtev; potem smo zopet na začetku: dojeli bi, da moramo ostati na zemlji in da nas tam daleč ne čaka nobena pustolovščina. Če pa predpostavimo, da bi življenje na Marsu bilo tako ali drugače vendarle možno - morda pod kupolami s filtriranim zrakom - kaj mislite, da bi to kar preprosto obelodanili? Slike Vikinga 1, z dne 31. julija 1976, posnete z višine 1.278 milj iznad severne poloble, kažejo zdaj že dobro poznan obraz z Marsa (dolg 1.5 km), na njegovi levi pa simetrične oblike številnih piramid. Sam obstoj teh zgradb je dovolj revolucionaren, da do temeljev pretrese vse tako imenovane svetovne religije, ker zemeljska rasa konec koncev morda le ni edina, še manj pa »krona stvarstva«.

Obstoj piramid dovoljuje dve hipotezi, ki razblinita vse dosedanje predpostavke o zgodovini človeštva. Graditelji piramid so bili naši predniki, ob čemer se zastavi vprašanje, kako so prišli na Mars. Če je bilo tako, so morali imeti napredno tehnologijo, dejstvo, ki ga zahodne religije in znanost zanikajo. Ali pa graditelji piramid niso imeli nobenega stika z ljudmi, kar pomeni, da so piramide priče zunajzemeljskih oblik življenja - dejstvo, ki ga prej omenjene institucije prav tako odločno zanikajo. Morda graditelji niso izginili, temveč so se zgolj preselili drugam? Če pa so nekoč vendarle kolonizirali zemljo, morda zdaj pripadajo eni pomembnejših ras. (Morda rdeči, kot sugerira ime?)

Imamo dovoljšnje število različnih ras, katerih kozmologije vsebujejo tak dogodek v preteklosti. Premiki kanalov na Marsu, ki jih do sedaj astronomi niso mogli pojasniti, podpirajo teorijo, da Mars ne more biti popolnoma mrtev. Če bi Mars res bil mrtev, kot trdijo mnogi znanstveniki, in če v vesolju ne obstaja nobeno drugo življenje, če se mi, ljudje, lahko svobodno potikamo - vsaj po našem sončnem sistemu - se pojavi vprašanje, kaj se je zgodilo s sovjetsko sondo Fobos II, ki je leta 1989 pristala na Fobosu. Preden je Fobos II namestil pristajalno vozilo na majhno Marsovo luno Fobos, so se radijske zveze iz neznanih razlogov za vselej prekinile. Druga uganka je izginotje ameriške sonde Opazovalec, 24. avgusta 1993. Imela je nalogo, da posname nove fotografije obraza na Marsu in piramid. Nenavadno, kaj ne?

Glede zgodbe o Marsu presodite sami. Obstaja dokaz o prvem poletu pripadnikov nemškega rajha na Mars, na palubi velikega Haunebu III (tretjina posadke je bila Japoncev). 21. aprila 1945. Nadalje obstaja dnevnik VRIL-7 o njegovem prvem poletu na Mars, kjer ni pristal. Precej bolj natančno opisuje površje in področje Sidonije (Cydonia), kot so to pokazale fotografije Vikinga leta 1976! Obstaja film o tem poletu (posnetki v krožniku in iz kabine), a ne vem ničesar o tem, kje se nahaja, razen tega, da naj bi bil v rokah Societas Templi Marconi, Preprosto ne morem verjeti, da tudi Američani in Rusi ne morejo izgraditi antigravitacijskih pogonov, kot so to, po Stanu Devou, že storili Avstralci.

ALTERNATIVA 2 - podzemna mesta, pa so realnost. In če so se lotili druge alternative, zakaj se ne bi tudi tretje?

Celotna zgodba o alternativi 3, domneve o okoliščinah na Marsu, o njegovi atmosferi, prikrivanje informacij, izgradnja baz, varnostni in tajni ukrepi, namestitev osebja, transporta, pranje možganov, o spremljajočih zapletih ipd. lahko berete v knjigi in vidite na videu Leslieja Watkinsa Alternative 3.

Kot vidite, imajo NLP-ji pogosto precej bolj zemeljski in realni pomen, kot pa se o tem običajno poroča. Prav tako je zdaj lažje razumeti, zakaj se onemogoča raziskovalce, ki poskušajo konstruirati leteča plovila z nekakšnim gorivom, ki si ga ne more prilastiti ali obdavčiti noben svetovni konglomerat.

Kljub temu pa so nekateri ljudje sami izgradili takšne leteče diske, in njimi leteli - dejstvo, ki ga multinacionalke še posebej sovražijo. Niso vsi znanstveniki podkupljivi, in mnogi so odkrili, da tovrstne izume ni koristno patentirati, temveč morajo začeti z neposredno proizvodnjo.

A vendar sem prepričan, da ti ljudje - nekatere poznam osebno (vsi so Nemci in Avstrijci) - svojih odkritij nikoli ne bodo razkrili javnosti, temveč bodo raje izgradili še več plovil in jih dali svojim rojakom. Poskusili bodo storiti vse, da preprečijo, da njihova odkritja končajo v rokah kakšne iluminatske skupine. In nastopil bo čas, ko bodo Iluminato spoznali, da niso tako mogočni, kot so verjeli. Potem bodo ta in podobna odkritja na voljo po celem svetu.

Če tak izum izročite patentnemu uradu, vas bo zelo hitro kdo obiskal in poskušal odkupiti pravice za patent, kar bi omogočilo, da bi utonil v pozabo.