Vremensko vojskovanje

»Prenagljeno bi bilo sklepati, da so modeli tople grede neustrezni, in to iz preprostega razloga: modele tople grede se ne da ovreči z nobenimi meritvami ali kakršnimikoli drugimi znanstvenimi dejstvi. So neovrgljivi, ker nimajo ničesar skupnega z znanstvenimi izjavami. Klimatski modeli so manipulativni sociološki instrumenti, ki iz dovoljšnjega števila zunanjih parametrov in samovoljnega opazovanja dovoljujejo konstrukcijo katastrofalnih scenarijev,  z maksimalnim političnim potencialom, da 'pridejo skozi'. Zatorej napovedujemo, da se bodo prav Kahlovi podatki, ki danes očitno nasprotujejo klimatskim modelom - v samo nekaj tednih uvrstili med najboljše potrditve modela tople grede. Fleksibilnosti teh modelov nikakor ne smemo podcenjevati.«

Tema, ki se nikoli ne pojavi v medijih, je možnost nove ledene dobe. Po desetletnih proučevanjih vzorcev kamnin in zemlje, so mnogi ugledni meteorologi in geologi prišli do sklepa, da bo v naslednjih petdesetih letih nastala nova ledena doba. Nastanek ledene dobe je po njihovem mnenju neodvisen od učinka tople grede, ki jo povzroča onesnaženje atmosfere. V le nekaj desetletjih naj bi ohladitve bile enake sedanjim otoplitvam.

Se bolj zaskrbljujoče je, če upoštevamo, da lahko le 1 % manj sončne svetlobe povzroči ledeno dobo. Zmanjšanje radiacije zaradi onesnaževanja okolja je manj moleče kot pa dejstvo, da bi lahko gigantski vulkanski izbruhi znatno oslabili sončno svetlobo. Oblaki drobcev prahu, ki pri teh izbruhih nastanejo, se lahko leta zadržujejo v stratosferi in znatno zmanjšajo temperaturo na površini zemlje. Zelo malo tovrstnih informacij se pojavi v medijih.

Obstaja pa tudi popolnoma drugačna razlaga o vremenu, in o tej mediji prav tako molčijo.

Da današnje vremenske razmere ne moremo vedno označiti kot »muhavost«, in da so naravne katastrofe, potresi, viharji in vetrovna obdobja vse drugo kot »božja kazen«, kaže sledeči citat Moire Timms iz, že omenjene knjige Avtobus ob šestih:

Brez izpopolnjene teorije o tem, zakaj se klima spreminja, so vsi človeški poskusi, da jo preoblikujejo, nevarni (podobno kot terapija z zdravili, ki se bori s simptomi, ne da bi napadla vzrok). Je to tisto, na kar je namigoval Johann Friede? 'Ne bo vse rezultat naravnih vzrokov, temveč bo človeštvo poseglo po oblakih in na ta način ogrozilo svoj lastni obstoj'. ... Leta 1975 je bilo samo v ZDA aktivnih devet vladnih programov in šestinšestdeset programov drugih agencij. Ti programi obsegajo preštevilne klimatske eksperimente, kot so sejanje delcev po oblakih za kondenzacijo in nastanek dežja, za zatiranje toče, razprševanje megle, za odvračanje snežnih metežev in padanja snega, povzročanje potresov in plim, onemogočanje strel itd. Če se bo zdajšnja težnja težko napovedljivega in hladnega vremena nadaljevala, bodo severna Amerika, Kanada, severna Evropa in Rusija trpele najhujše posledice. Kraja vremena, z dodatkom kompleksnih tehnoloških sredstev, ko se bo slabo vreme preusmerjalo nad revne države, bi lahko v bližnji prihodnosti predstavljala zelo resen problem, ko bodo 'naravne' katastrofe, lakota in neurja prizadele manj razvite države. To bi celo lahko pripeljalo do vojne. Kot vsi poskusi za izkoriščanje naravnih sil, bo tudi ta pripeljal do mnogih nezaželenih posledic. Do sedaj niso bili sprejet še nobeni mednarodni zakoni, ki bi omejevali 'vremenski monopol', ki se že sam po sebi zdi zelo dobičkonosen. Ustvarjanje 'vremena' na enem kraju pa je mogoče le z vplivanjem na njegov potencial drugod.

Leta 1973 je Honduras obsodil ZDA kraje dežja, in povzročitve hudega neurja, ko so ZDA spremenile smer hurikana 'Fifi', da bi zavarovale turistično industrijo na Floridi. Hurikan je povzročil najhujšo škodo v zgodovini Hondurasa. El Salvador, ki je trpel huda neurja, je proti ZDA naperil podobne obtožbe, kot tudi Japonska, ki smatra, da jo je spreminjanje smeri tajfunov iz njihovega izvornega mesta v Guamu, oropalo pičlega, a življenjsko pomembnega dežja. Rodezijo in Izrael so sosednje države obsodile kraje dežja ... ZN se ukvarjajo z smernicami o prepovedi vojne z okoljem, a to je kompleksna in težavna zadeva, in skoraj nemogoče je dovolj močno zavezati mošnjo. V 'The Cooling - Ohladitev' Lowell Ponte citira vojake, ki so priznali, da so letala ZDA zaustavila neurje na Filipinih in na Azorih, da bi s tem zavarovali vojaške interese ZDA, niso pa hoteli ugoditi prošnjam mnogih afriških držav z območja južne Sahare, ki so trpele zaradi viharjev in lakote, z utemeljitvijo, naj naslovijo ameriške zasebne družbe. Ponte prav tako opisuje načrte Sovjetov za drastične spremembe normalnih vremenskih vzorcev znotraj SZ, kar naj bi pripomoglo k povečanju kmetijske proizvodnje.«