Glavnina sionistov je bila iz Berlina premeščena v New York, pod okrilje sodnika Louisa D. Brandeisa.

Pomembna agenta ROTHSCHILDOVE BANKE sta bila polkovnik EDWARD M. HOUSE in BERNARD BARUCH.

Zapomnite si ti imeni, kajti igrali bosta pomembni vlogi. BARUCH je služil v uspešni predsedniški kampanji WOODROWA WILSONA. Polkovnik HOUSE pa je bil Wilsonov najtesnejši svetovalec, in je sestavil kabinet, ki je ustrezal Rothschildovim interesom. Dejansko je vodil celoten State Department. Bilo je očitno, da je pod vplivom polkovnika Edwarda Mandella Housea Wilson postal popolna marioneta Rothschildov. To je jasno pokazal, ko ni z vetom glasoval proti resoluciji banke Zveznih rezerv, ter zahteval od kongresa, da se strinja z ameriškim sodelovanjem v vojni.

Robert Anton Wilson se je v svojem življenju ukvarjal z marsičem in veliko stvari tudi raziskoval. Daleč najbolj fascinantne pa so njegove ideje in raziskovanja o Resničnosti, kar je tudi predmet pričujočega članka. Ta ni moje delo, sem le prevedel večino (nekje 95%) predgovora k Bobovi (ljubkovalno ime) knjigi Cosmic Trigger I: The Final Secret of the illuminati, saj kot pravi, poskuša še enkrat popraviti nekatere zmote, glede svoje filozofije. Tako tudi predstavlja nek primeren uvod v njegova dela in ideje, ki pa se seveda ne omejujejo samo na Dojemanje Resničnosti.

Ta članek je namenjen tako dodatni razlagi nekaterih mojih razmišljanj, kot tudi promociji te in vseh ostalih Bobovih knjig. O Bobu ne bom več izgubljal besed, vredno je povedati samo, da je najbolj oblikoval moje dojemanje sveta.

Uresničitev nemškega imperija pod Bismarckom je vznemirilo »ravnotežje moči«, ki je obstajalo v Evropi že več kot dve stoletji. Anglija je superiorno vladala kontinentu od leta 1871. To superiornost sta nenehno izzivale Španija in Francija, a je bila Anglija vedno zmagovalka. Dejstvo, da je Nemčija s širitvijo kolonij in izgradnjo vojne sile zdaj postala močnejša, je bilo resna grožnja Iluminatom, pa tudi Angliji in njeni superiornosti nad Evropo, tako v gospodarskem kot vojnem pogledu.

Kot protiutež so mednarodni bankirji, ki so bili v tistem času v veliki meri izključeni iz gospodarskega razvoja Nemčije, iskali načine, kako Nemčijo omejiti in jo spraviti pod nadzor. Med letoma 1894 in 1907 so bili podpisani številni mednarodni dogovori, ki bi Rusijo, Francijo, Anglijo in druge narode v primeru vojne združili proti Nemčiji.