Dogovorili so se za sestanek med princem in Marijo najstarejšo hčerko YORŠKEGA VOJVODE in sestro Karla II angleškega. S privoljenjem Karlovega brata in naslednika Jamesa II sta se W1LLAM in MARIJA leta 1677 poročila in povila sina Williama II., ki se je pozneje oženil z Marijo II., hčerko Jamesa II. Zdaj sta bili holandska in angleška kraljevska hiša povezani, Leta 1688 so s pomočjo skupine whigovcev (liberalcev), vplivnih angleških in škotskih osebnosti, strmoglavili Stuarte, in leta 1689 je bil WILLIAM III. ORANŽNI imenovan za KRALJA ANGLIJE.

William III., za katerega so trdili, da je bil prostozidar, je istega leta ustanovil ZVESTI ORANŽNI RED; ta je bil protikatoliški in je stremel k trdni vzpostavitvi protestantizma v Angliji. Danes ta red še vedno obstaja, in ima na Irskem, kjer je najmočneje zastopan, okoli 100.000 članov, ki podpihujejo plamene verske vojne.

Pod kraljem Williamom III. se je Anglija zapletla v drage vojne s katoliško Francijo, zaradi česar si je nakopala visoke dolgove. Zdaj se je Williamu III. ponudila priložnost, da sionskim starešinam povrne uslugo. S pomočjo agenta, WILLIAMA PATERSONA, je prepričal državno banko, da si je od židovskih bankirjev, ki so mu pomagali do prestola, sposodila 1,25 milijona funtov.

Ker se je državni dolg nezadržno večal, vladi ni preostalo drugega, kot da si denar sposodi. In to pod naslednjimi pogoji:

Imena posojilodajalcev ostanejo skrivnost; dobijo dovoljenje za ustanovitev Angleške banke (Bank of England).

Direktorji te banke imajo dovoljenje za določanje zlatega standarda za papirnati denar.

Za vsak funt (0.45 kg) deponiranega zlata lahko posodijo 10 funtov papirnatega denarja.

Lahko povečajo državni dolg, denar zanj pa z neposrednimi davki poberejo od ljudstva.

S tem je bila ustanovljena prva zasebna centralna banka. ANGLEŠKA BANKA.

Takšno bančno poslovanje jim je prineslo 50-odstotni dobiček pri 5-odstotni investiciji. Plačali pa so Angleži. Posojilodajalci sploh niso bili zainteresirani, da bi bil celoten dolg povrnjen, saj jim je zadolženost države omogočala politični vpliv.

Angleški javni dolg se je iz 1.250.000 funtov leta 1694 povečal na 16.000.000 funtov v letu 1698.

Po Williamu III. je angleški prestol nasledila HANNOVERSKA HIŠA, ki ga zaseda še danes, kajti WINDSORJI so njeni neposredni potomci, (iz Hannoverske hiše izvirajo vsi vladarji do leta 1901, ko se je Edward VII. poročil z dansko princeso Aleksandro, in se je ime spremenilo v Saxe-Coburg-Gotha, po imenu Edwardovega nemškega očeta. 17. julija 1917 so ime spremenili v WINDSOR, ki ga uporabljajo še danes). Razumljivo je, da mnogi Angleži niso ravno uživali pod nemško vladavino, in kar nekaj organizacij se je trudilo, da bi prestol ponovno zasedli STUARTI. Zaradi te grožnje so hanoverci v Angliji prepovedali redno vojsko in so vojake, ki so jih potrebovali, najemali iz svoje kneževine in od nemških prijateljev. Seveda so jih plačevali z britanskim denarjem, pri čemer so imeli največ dobička židovski bankirji. Večino plačancev je preskrbel HEŠKO-HANAUSKI (Hess-Hanau) PRINC WILLIAM, ki je bil prav tako prijatelj Hannoverske hiše.

Prostozidarstvo je enako svoboda 

Leta 1567 so se angleški prostozidarji razcepili v dve loži: York in London. Vendar pa je njihov najpomembnejši trenutek v zgodovini napočil na začetku 17. stoletja, ko je značaj ceha prostozidarjev začel dobivati mistične in okultne razsežnosti. V ložah so odprli vrata tudi za ne-zidarjem, okoli leta 1700 je bilo teh članov skoraj 70 odstotkov.

24. junija 1717 so se v Londonu zbrali predstavniki štirih britanskih lož in ustanovili Veliko Ložo, ki so jo imenovali tudi Mother Grand Lodge of the World (velika materinska loža sveta).

Novi sistem posvečenosti je imel tri stopnje: vajenec, pomočnik in mojster - tako imenovane modre stopnje.

Velika loža je vsekakor hotela, da člani hanoverske hiše ostanejo na britanskem prestolu; tako je bil leta 1737 posvečen v prvi dve stopnji valizijski princ Frederik. Nekateri iz poznejših generacij hanoverijancev so se celo povzpeli do stopnje velikega mojstra (Avgustus Frederik, kralj Jurij IV., kralj Edvard VII. in kralj Jurij VI.).

Seveda pa so imeli tudi sovražnike. Leta 1688, po odstavitvi kralja Jamesa II., so Stuartovi pristaši nameravali te ponovno pripeljati na oblast. Ustanovili so nekaj skupin, ki naj bi jim pri tem pomagale, med njimi tudi militantne JAKOBITE.

Andreu Michael Ramsay je leta 1725 v podporo Jamesu III. ustanovil novo vejo prostozidarstva. Schottish Templar Lodge (škotsko ložo templjarjev). Sprejemali so tudi nekdanje viteze templjarje. Imeli so višje stopnje posvečenosti od Velike lože, da bi tudi s tem njene člane pritegniti v svoje vrste.

Leta 1736 so ustanovili Grand Lodge of Scotland (veliko škotsko ložo), ki je cehovski vidik skrčila na minimum in se raje posvetila misticizmu. V škotskih ložah se je razmahnilo templjarsko prostozidarstvo, pozneje so podeljevali tudi templjarske stopnje.

Vidimo, da sta si zdaj stala nasproti dva sovražno razpoložena prostozidarska sistema, hanoverijanci iz londonske velike lože, in Stuarti, združeni v škotski templjarski loži. Je morda kje še tretja skupina, ki bi v tem konfliktu lahko našla svoj interes?

Pa menda  ne ILLUMINATI?